Dr. Alenka Gaberščik, upokojena profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica predstavila monografijo Presihajoče jezero: monografija o Cerkniškem jezeru.
Monografija je sestavljena iz treh delov. Prvi del je posvečen krasoslovju, klimatskim in hidrološkim razmeram, ekosistemu, v drugem delu so predstavljene različne ravni vegetacije. Izpostavljene so bile rastline z amfibijskim značajem, ki so najuspešnejša rastlinska skupina Cerkniškega jezera in lahko postopoma popolnoma prerastejo razgaljeno površino. Spremembe vodostaja vplivajo na zastopanost rastlinskih vrst, na razgradnjo opada in na kolonizacijo korenin z glivami. Številne amfibijske rastline v vodi razvijejo liste, ki so daljši in ožji kot kopenski. Za domačine, kmete, ki kosijo Cerkniško jezero, je verjetno najbolj zanimiv tretji del, ki prinaša prispevke: Vpliv košnje na trstišča Cerkniškega jezera, Izzivi upravljanja z mokriščnimi habitati, Izzivi ohranjanja kosca na Cerkniškem jezeru, saj so s tem povezane tudi kmetijske subvencije za košnjo na jezeru. Navedba, »da je cilj ukrepov, da lahko kmet ob upoštevanju predpisanih pravil skupne kmetijske politike s pomočjo plačil živi dostojno«, pa je za večino kmetov nekoliko pretirana, saj bi morali imeti »za dostojnost« zelo velike površine. V ukrep VTR (habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov) je vpisanih več kot 800 ha zemljišč, Notranjski regijski park jih pokosi skoraj 300 ha. Z letom 2022 je bila uvedena sprememba, ki za travnike, kjer ob popisu v začetku junija ptič kosec ni bil zabeležen, dovoljuje začetek košnje z 10. julijem. Rezultati popisov iz leta 2023 kažejo slabo stanje koscev, zato bo potrebna temeljita revizija kmetijskih ukrepov in pravil.
Knjigo, ki jo je izdala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, lahko naročite na povezavi.
Tekst: Marija Hribar
Foto: Tine Šubic
