Enota Maričke Žnidaršič v Starem trgu letos beleži prav poseben mejnik – ena izmed njenih članic je že pet desetletij zvesta bralka.
Zlatka Turk ima v evidenčni knjigi bralcev Enote Maričke Žnidaršič v Starem trgu zaporedno številko 1, kar je zgovoren dokaz, da ljubezen do knjig lahko traja vse življenje. Vpisala se je natančno pred petdesetimi leti, pri tedanji knjižničarki Aleksandri Turšič, v prostorih knjižnice v Starem trgu, ki je takrat domovala v prvem nadstropju nekdanje gimnazije, nad slaščičarno – in od takrat, že celih petdeset let, ni odložila knjižnične izkaznice. Takšna zvestoba ni vsakdanja in pove veliko o tem, kaj knjižnica pomeni svojim uporabnikom. Ni le prostor, kjer si izposodimo knjigo, temveč kraj, kamor pridemo po zgodbe, navdih in občutek domačnosti.
Zgodovina knjižničarstva v Loški dolini sega daleč v leto 1871, ko je dr. Karel Lavrič ustanovil narodno čitalnico. Čitalnice so takrat opravljale vlogo ljudskih knjižnic, saj so z nabavo časopisja in knjig ter izposojo utirale slovenski knjigi pot med ljudi. Potem so vlogo čitalnic prevzela strankarska prosvetna društva. Na začetku 20. stoletja so v Loški dolini delovala tri društva s tremi knjižnicami in kar 5.800 knjigami.
Današnja knjižnična zbirka šteje skoraj 35.000 enot, njen temelj pa predstavlja ohranjen fond Delavskega prosvetnega društva, shranjen v posebni zbirki Matica – med njimi so tudi knjige, stare stoletje ali več, ki so preživele obe svetovni vojni. Leta 1975 je knjižnica v Starem trgu prevzela kulturno izročilo DPD »Svoboda«, leta 2004 pa dobila sedanje prostore in ime po pesnici Marički Žnidaršič. Toda še tako bogata zgodovina ne bi imela prave teže brez ljudi. Brez tistih, ki skozi desetletja prihajajo, izbirajo knjige, berejo in se vedno znova vračajo.
Knjižničarji se Zlatki in ostalim bralcem zahvaljujemo za zvestobo in jim želimo še veliko let med knjigami!
Anđelka Pogorilić
