Udovič je pesnik mejnega, neulovljivega, Notranjec in hkrati predan svetu.
UDOVIČEVA JESEN 2012 – Ob 100-letnici rojstva Jožeta Udoviča
Njegove besede:
Poezija je posebna intenzivnost življenja, verzi so njegove zgoščenine. Narava, ki jo pesnik doživlja v mladosti, je neprestano navzoča v njem. Neomejeno bo vedno živelo v omejeni obliki. Pesnik začne s poezijo samo odgovarjati, kaj je poezija. Poezija – spominjati človeka na njega samega, dotikati se njegovih globin in jih vznemirjati. Kakor zapiše v svojem dnevniku:
Vse se izmika, vse je približno res.
Rojen 17.10.1912 v Cerknici, umrl 5.11.1986 v Ljubljani. V letih od 1918 do 1923 obiskoval ljudsko šolo v Cerknici in Starem trgu, leta 1932 je končal klasično gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano, 1940 pa diplomiral iz slavistike. Od leta 1948 deloval kot svobodni književnik, član SAZU od leta 1981.
Udovič je za časa svojega življenja izdal tri pesniške zbirke: Ogledalo sanj (1961), Darovi (1975), Oko in senca (1982), po smrti so izšle knjige: Pesmi (1988), zbirka novel Spremembe (1991), njegovi dnevniki Zapisi v tišino (1992), izbrani eseji Brazda na vodi (1993).
Prevodi pesniških zbirk:
F.G. Lorca: Pesem hoče biti luč (1958), D. Thomas: Praprotni grič (1965), P. Neruda: Izbrane pesmi (1974), V. Aleixandre: Izbrane pesmi (1978), G. Mistral: Izbrane pesmi (1981) itd.
Prevodi proze:
J. Cassou: Pariški pokol (1951), H. Laxness: Islandski zvon (1954), N. Kazantzakis: Kapitan Mihalis (1956), H. Laxness: Luč sveta (1959), A. Huxley: Kontrapunkt življenja (1960), E. A. Poe: Zlati hrošč (1960, L. Guilloux: Črna kri (1961), F. Kafka: Proces (1962), K. Mansifield: Družba v vrtu (1963), J.-P. Sartre: Gnus (1964), W. Woolf: Gospa Dalloway (1965), H. Broch: Nedolžneži (1966), J. Joyce: Umetnikov mladostni portret (1966), F. Kafka: Grad (1967), H. Broch: Vergilova smrt (1970), E.T.A. Hoffmann: Življenjski nazori mačka Murra (1972), E.A. Poe: Maska rdeče smrti (1972), P. Neruda: Priznam, da sem živel (1977), H. Hesse: Igra steklenih biserov (1979), J.L. Borges: Izmišljije (1984) itd.
Za svojo prvo zbirko Ogledalo sanj je prejel Prešernovo nagrado (1962), za prevod Brochovega romana Vergilova smrt Sovretovo nagrado (1971), nagrado mesta Ljubljane(1976) za drugo pesniško zbirko Darovi.
Pomembnejša literatura o Udoviču in njegovem delu:
B. Paternu: Lirika Jožeta Udoviča, Problemi št. 1 (1962/63), 9-25. – T. Kermauner: Izročilo in razkroj ali samorazdejanje humanizma v povojni slovenski poeziji, 1970, 153-173. – R. Dabo: Pjesnik Jože Udovič, Forum, br. 12 (1971), 881-886. – B. Paternu: Problem nadrealizma v sodobni slovenski liriki, Slavistična revija, št. 4 (1972), 376-406. – B. Koprivec Mate: Udovičeve pesmi o poeziji, Prostor in čas, št. 3/4 (1972), 150-162. – V. Truhlar: Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, 1970, 219-236. – F. Pibernik: Med tradicijo in modernizmom, 1978, 13-14. – D. Poniž: Molk in pisava, 1986, 54-71. – D. Poniž: Neznana dežela Udovičeve poezije, Primorska srečanja, št. 67/68, 27-31. – D. Poniž: Pesnik in novelist Jože Udovič, Kopitarjevi študijski dnevi II, 1992, 63-68. – Marija Hribar: Bibliografija Jožeta Udoviča, 1996. – F. Pibernik: Ogledala sanj Jožeta Udoviča, 1996. – Jože Udovič (zbornik), 1997. – F. Pibernik: Jože Udovič, Udovičeva poezija med realnostjo in vizijo – z dvema proznima intermezzoma, 2008.- Jože Udovič (1912-1986) : in iskra v besedi ostane : dokumenti, spomini, pesmi, novela, esej, bibliografija [zbrala Marija Hribar in France Pibernik], 2012. – JOŽE UDOVIČ: Zbrano delo (1) 1999. – Zbrano delo (2) 2000. – Zbrano delo (4) 2002. – Zbrano delo (3) 2004. – Zbrano delo (5) 2005. PIBERNIK, France. F. Pibernik: Jože Udovič. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev ; knj. 270) (Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev), 2016.
SONČNICE POLDNEVA
V tem dnevu,
v tem jasnem,
čistem dnevu,
bom legel v pesek,
v pesek, bel ko čipke,
in ležal v njem,
v svetlobi,
ki me bo umila,
da bom prosojen,
da bom lahak ko senca.
In po zeleni travi dneva
naj pridrvi bel jelen,
bel jelen
z gorečimi rogovi.
In naj me vzame na rogove,
ležečega, ko da sem mrtev,
in naj me nese
po belem pesku,
čez peneče se potoke,
med mlečnobele skale,
v čiste kraje,
skozi slap vetrov,
tja med žareče
sončnice poldneva.
(Ogledalo sanj, 1961)
NAČRT ZA JUTRI
Kamenček se je sprožil s pobočja,
s tem se je začelo,
prva bilka že raste in niha,
obkrožil si jo z žarečo kredo,
presadil si jo v zemljó drugega časa,
glas pa se je zbal in padel
in plamenček je pobegnil iz kroga.
Zdaj naj pride vanj
žalostna zemlja in bledi človek,
in ura, ki jemlje žerjavico
iz ust večera.
Zdaj naj pride vanj dež in molk
in žival, ki z očmi poučuje človeka,
da je največja noč
v njegovem pogledu.
In človek naj si postavi
na tem prostoru ognjišče
iz kamnov razbitega dneva
in plamen bo znova v krogu.
In vse bo govorilo o vsem.
(Darovi, 1975)
RECI TO
Reci to, razodeni:
izviri zraka šepetajo,
da bo prostor
tistih dni presojen,
oči bodo segle čez njegov rob.
Tema že upehana biča naše ude
in hlini, da nas rešuje
iz nemoči.
Jutro je svoje srebro
odkrilo v skriti zvestobi,
ki vztraja v svojem kraju,
zbežala je od tod, da ne sliši
glasov dremajočih ur.
Kar nas že dolgo kliče,
se v resnici še skriva,
prišlo bo v pomirjenem času
in nam odkrilo obraz.
Pepelno sive peruti
bodo nizko nad poljem
zbežale v preplahu.
Reci to, razodeni:
prostor tistih dni bo presojen,
dan bo na sredi polja
posadil svoje drevo.
(Oko in senca, 1982)
Spominska soba Jožeta Udoviča
Osebna knjižnica Jožeta Udoviča šteje okrog 3000 knjig, diapozitivov, revij.
Velik del zbirke predstavlja poezija (španska, francoska, angleška, nemška …), proza, literarnozgodovinske in umetnostnozgodovinske publikacije. Nekatere izmed njih so še posebej dragocene, saj vsebujejo Udovičeve zabeležke.
