Potopisna predavanja so med obiskovalci rakovške knjižnice zelo priljubljena in dobro obiskana. Tako je bilo tudi 4. marca, ko nam je Mojca Gorjan predstavila potovanje v nacionalni park Tassili n’Anjjer v Sahari na jugovzhodu Alžirije.
Mojca, po poklicu profesorica sociologije in ekonomistka, je pred upokojitvijo učila na srednji ekonomski šoli v Ljubljani. Tudi zato je odlična predavateljica, ki nas je ob čudovitih fotografijah popeljala na peščene sipine in nam predstavila 14-dnevno odpravo, ki jo je z manjšo skupino potnikov obiskala v spremstvu Tuaregov. Spali so v šotorih, nekateri tudi na prostem, veliko prehodili in tudi preplezali.
Skalne formacije, ki se dvigajo iz puščave, so sestavljene iz rdečkasto obarvanega peščenjaka. Ker material zadržuje vodo, je tudi rastlinstvo na tem področju nekoliko bogatejše kot v okoliški puščavi.
Področje parka predstavlja tudi največji muzej prazgodovinske skalne umetnosti na prostem, arheološko najdišče, znano po številnih prazgodovinskih umetninah na skalah. Najzgodnejše umetnine, poslikave in jedkanice, naj bi bile stare tudi 12.000 let. Prevladujejo pa gravure na katerih so upodobljene divje živali, črede govedi in ljudje, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, kot so lov, nabiralništvo, pašništvo in ples.
Mojca je obiskovalcem predstavila kolegico Bojano, ki se je prav tako udeležila potovanja. Predstavila nam je del svoje poezije, ki je nastala pod vtisom peščenih sipin, ter vzorce različnih kamnin in puščavskega peska. Prijetno druženje se je zaključilo z dogovorom o ponovnem srečanju in predstavitvi še katere izmed popotniških dogodivščin, ki jih pri Mojci ni malo.
Nevena Savić
