Splošne knjižnice so najbolj obiskane in dostopne kulturne ustanove. Knjižnično dejavnost opravlja 60 splošnih knjižnic, med njimi tudi dve zamejski, z 283 enotami. Raziskava Marka Ropreta z naslovom Uspešnost slovenskih splošnih knjižnic: razvoj in uporaba izvirne metodologije je splošne knjižnice po treh pomembnih statističnih kazalnikih razdelila na dve skupini: vodilne in sledilne. V vodilni skupini je 18 splošnih knjižnic oz. 30 %, med njimi tudi Knjižnica Cerknica, preostalih 42 oz. 70 % sledilk, kar pomeni, da so manj uspešne.
Nacionalno merjenje delovanja splošnih knjižnic poteka z uporabo sistema BibSiSt, ki ga vodi Narodna in univerzitetna knjižnica. Kaj je vrednoteno v raziskavi? Raziskovalec je vzel pod drobnogled statistične podatke BibSiSt za leto 2023 oziroma tri dimenzije uspešnosti: stopnja dosega – več kot 17 % delež aktivnih članov glede na število možnih potencialnih uporabnikov (X) v upravnem območju knjižnice, intenzivnost uporabe gradiva – število izposoj gradiva na člana knjižnice mora presegati 40,08 enote letno (Y), stopnja družbene vključenosti – udeležba na prireditvah knjižnice na člana knjižnice mora biti več kot 1,59 prireditve letno (Z). Le knjižnice, ki so po vseh treh dimenzijah dosegle nadpovprečne vrednosti (tj. nad vrednostmi aritmetičnih sredin), so bile uvrščene v skupino vodilnih knjižnic. Ropret ugotavlja, da so pogoji vodilnosti relativno zahtevni, saj so primerljivi s povprečji kazalnikov najrazvitejših evropskih knjižničnih sistemov, kot sta avstrijski in nemški. Največjo pomembnost pri prehodu od sledilk do vodilnih knjižnic imata dejavnika, ki odražata število izvedenih prireditev knjižnice in izvedena izobraževanja uporabnikov, torej programska in vsebinska usmerjenost.
Marija Hribar
