Na predstavitvi knjige Slovenci naši davni predniki smo v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica prisluhnili avtorju Borutu Korunu. Knjiga je razdeljena na več poglavij, vsa pa se dotikajo zgodovine Slovencev od najzgodnejših časov, predvsem pa od 6. do konca 9. stoletja. Avtor se je ustavil pri pokristjanjevanju Slovencev, ki je bilo na začetku neuspešno. Ko so Slovence začeli napadati Avari, je karantanski knez Borut zaprosil za pomoč Bavarce, kar je sčasoma prineslo prvo jedro slovenskih kristjanov. Korun je povedal zanimivo misel, da če se Slovenci takrat ne bi pokristjanili, nas ne bi bilo več, saj bi vse pobili. Spopad med kristjani in pogani – ki ga je Prešeren v Krstu pri Savici lociral pri Ajdovskem gradcu nad Savo Bohinjko pri Bohinjski Bistrici, kamor naj bi se zatekel Črtomir z ostanki poganskih čet – naj bi se zgodil drugje. Korun meni, da se je zadnja bitka samostojnih poganskih Karantancev dogodila na Lurnskem polju zahodno od koroškega Špitala blizu kraja Molzbichl. Danes tam stoji cerkvica, posvečena sv. Magdaleni, na tem mestu naj bi pred tem stal poganski žrtvenik. Na cerkvenih vratih je pritrjen list, na katerem v nemščini piše, da je tam stalo svetišče, kjer so se zbirali slovenski kmetje. Govori tudi o spopadu med slovenskimi kmeti in Bavarci sredi 8. stoletja. Jakob Kelemina je pripovedko objavil v zbirki Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, prvič izšla leta 1930. Zgodba o pokristjanjevanju je le ena iz knjige, ki postavlja Slovence v novo zgodovinsko perspektivo.
Marija Hribar
