Na potovanju po Ugandi smo doživeli vse od safarijev in srečanj z divjimi živalmi do nepozabnega trenutka z gorskimi gorilami v džungli Bwindi ter topline ljudi ob jezeru Bunyonyi. Med pustolovščinami, nepričakovanimi zapleti in pristnimi stiki z domačini smo odkrivali pravo podobo Afrike, ki seže precej dlje od podob, ki jih običajno vidimo. In prav zato lahko rečemo, da je bilo to potovanje v Ugando več kot le safari.
Na takšno potovanje se odpraviš z mislijo na naravo, živali in razglede, ki jih še nisi videl. Pričakuješ safari, lepe motive narave in nove kraje. A potem se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Spoznal sem Ronalda in njegovo družino, ki nesebično pomagajo sirotam in drugim revnim otrokom. Na jezeru Bunyonyi so postavili dom za 64 fantov in punc, kjer jim nudijo izobraževanje, streho nad glavo, obleko in poskrbijo, da niso lačni. Poleg tega pa vsak dan v njegovo šolo prihaja še več kot 250 drugih otrok iz okolice, ki jim poleg brezplačnega izobraževanja nudijo še topel obrok.
Kljub slabim razmeram imajo ti otroci največji nasmeh na obrazu in iskrico v očeh, ki kljub vsemu sije močneje kot karkoli, kar si videl v naravi. Ko vidiš, kako se skrbniki, ki tudi sami nimajo skoraj nič predajajo tem otrokom, se v tebi nekaj premakne. Svet, ki si ga poznal, dobi drugo perspektivo. In potovanje, ki naj bi bilo le še ena lepa izkušnja, postane nekaj veliko globljega. Postane zgodba o ljudeh, ki je ne želiš pozabiti. Zato sem se odločil, da jim pomagam tudi sam. Majhen prispevek za nas, velika sprememba zanje
Na potovanju po Ugandi sem spoznal otroke, ki so me naučili največje lekcije. Kljub izjemno skromnim razmeram vsak dan znova dokazujejo, koliko veselja, hvaležnosti in topline lahko nosi človeško srce.
Na povabilo dr. Dušana Barage, ki že vrsto let pomaga otrokom ob jezeru Bunyonyi sem obiskal šolo in zavetišče za sirote ter revne otroke, ki ga vodi Ronald Asiimwe z družino.
S sredstvi, ki so jih donirali dobri ljudje iz Loške doline so zgradili nov fantovski dom. Stavba stoji, a v njej še vedno manjka tisto, kar hišo naredi dom. Med našim obiskom smo nakupili nekaj postelj in posteljnine, a to žal ni bilo dovolj, da bi vsak otrok lahko spal v svoji postelji. In zdaj bi rad, z vašo pomočjo, pomagal tudi sam. Z zbranimi sredstvi bi nakupili manjkajoče pohištvo, hrano in plačali šolnine za otroke, ki si šolanja ne morejo privoščiti. S tem bo poskrbljeno za sicer skromno, a dostojno življenje.
Pomoči pa so potrebna tudi dekleta. Njihovo domovanje je potrebno prenoviti. Popraviti streho, zamenjati okna, prepleskati stene in zamenjati dotrajano pohištvo. Tudi kuhinja, ki je improvizirana bi bila potrebna novega ognjišča.
Verjamem, da nam skupaj lahko uspe. Ni pomembno, ali prispevaš 5, 10 ali več evrov, vsak prispevek je korak bližje temu, da bodo ti otroci zaspali v svoji postelji in se zbudili v okolju, ki jim omogoča izobraževanje.
O šoli Asiimwe Preparatory School
Asiimwe Preparatory School je bila ustanovljena leta 2016 s strani organizacije Burimba Mojster Jaka Centre for Community Development, skupnostne organizacije, ki jo vodi Asiimwe Ronald. Nahaja se na obali jezera Bunyonyi.
Šola vključuje vrtec in osnovno šolo ter izobražuje 320 otrok, med njimi tudi otroke z učnimi težavami, sirote in brezdomne otroke, ki si ne morejo privoščiti šolnine ali pa je najbližja državna šola predaleč.
V šoli je zaposlenih 13 učiteljev in 2 kuharja.
Otroci vsak dan prejmejo topel kuhan obrok za kosilo, ki je pogosto edini topel obrok, ki ga zaužijejo tisti dan. Poleg pouka po učnem načrtu in standardiziranih preverjanj znanja učenci sodelujejo tudi pri plavalnih urah v jezeru, kar zmanjšuje nevarnost utopitve. Šola redno gosti tudi mednarodne prostovoljce, ki pomagajo pri dodatnem pouku angleščine, matematike, naravoslovja in plavanja.
Naj bo naš mali prispevek zanje velika sprememba. Znesek, ki se nam morda zdi majhen, tam lahko pomeni posteljo, prostor za učenje, občutek varnosti.