Knjigo Čarovnice, hudičeve pomočnice ali svetnice? sta v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica predstavila zgodovinar Sašo Radovanovič in novinarka Senka Dreu. Avtorja sta večkrat poudarila, da je treba razumeti predvsem tedanjo miselnost, saj so bili čarovniški procesi odsev dobe in dogodkov. V 16. in 17. stoletju so se vrstili verski spopadi, kužne bolezni, mala ledena doba, turški vpadi, neurja s točo, številni požari, zato so ljudje verjeli, da so za vse nadloge krive čarovnice, ki so se spajdašile s hudičem.
V knjigi je objavljenih deset popolnoma dokumentiranih sodnih primerov s slovenske Štajerske, zapisanih v obliki intervjujev, vse pa temelji na arhivskih virih iz Gradca, Dunaja in Berlina ter starejše literature. Obtoženke iz procesov očitanih dejanj sprva niso hotele priznati, saj so se zavedale, da bodo zaradi lažnega priznanja pajdašenja s hudičem pogubile svojo dušo, na koncu so zaradi nečloveških mučenj priznale vse.
Na predstavitvi so obiskovalci s pomočjo umetne inteligence lahko prisluhnili 50-letni Margareti Kejdič iz Vončine, ki so jo leta 1661 mučili, na grmadi zadavili z vrvjo ter sežgali.
Čarovniški procesi so bili velik posel, od katerega so živeli sodniki, pisarji, največ so zaslužili rablji, stroške postopka je plačala zemljiška gospoščina, pod katero so spadali obsojeni podložniki.
Saša Radovanovič je pripravil resolucijo o simbolični rehabilitaciji žrtev čarovniških procesov in jo aprila letos naslovil na državni zbor in evropski parlament, a političnega odziva do zdaj še ni bilo.
Tekst Marija Hribar
Foto Tine Šubic
