“Mama nosi svetlejše predpasnike od babice in pri delu rada poje. Po smeri, od koder je slišati njeno petje, sklepam, kje se ravno zadržuje. Kadar je židane volje, me z ljubkovalnimi klici, ki jih namenja tudi živalim, zvabi na prosto in mi potem naloži kakšno delo ali pa me stisne k sebi. Pri svojih nežnostih je vihrava in neobrzdana. Pograbi me, kakor babica zgrabi kokoš, me stisne k sebi in me žgečka in grize, ko ji skušam uiti.”
Maja Haderlap: Angel pozabe