Bralni klub

“Nenavadno je, da so ženske, povečini nekdanje kuharice v župniščih, trgovke na drobno ali ovdovele kmetice, kasneje pa so tudi rosno mlada dekleta odhajale v smrt veliko pogumneje kot moški. Pele so Marijine pesmi in bodrile sotrpinke. One tudi niso ničesar izdale, pa čeprav so jih mučili. Toda bilo je tudi veliko takih, v katerih se je prebudila tako močna sla po življenju, da so svojce rotili, naj jih za vsako ceno rešijo pred smrtjo. Sin moje sosede je tako rekel, da bi bil raje dolga leta zaprt, kot da bi moral umreti. Po neskončnem prizadevanju je njegovi materi le uspelo, da so mu omilili kazen in ga poslali v taborišče. Nekje v rajhu je moral skupaj z Judi rezati šoto. Verjamem, da je lakoto po življenju že velikokrat preklel.”

 

– Alma M. Karlin: Moji zgubljeni topoli