Na pragu zime – literarni večer posvečen pesnikoma Aleksandri in Leopoldu Turšiču

Pesniški recital Na pragu zime za Leopolda in Aleksandro Turšič

V starotrški knjižnici so se »na pragu zime« poklonili častitljivemu jubileju duhovnika in pesnika Leopolda Turšiča ter se spomnili pesnice in pisateljice Aleksandre Turšič. Leopold Turšič se je rodil pred 140 leti v Ložu, Aleksandra Turšič pa bi 14. oktobra praznovala 83. rojstni dan, a nas je letos žal zapustila. Dogodek je potekal v sodelovanju z Javnim zavodom Snežnik.

V literarno druženje so jih s pesmijo Večernica pospremile pevke, ki delujejo v okrilju Društva upokojencev Loška dolina. Knjižničarka Anđelka Pogorilić je v uvodnem delu  spregovorila o pomenu Leopolda Turšiča v literarni zgodovini. Čeprav je bil med prvo svetovno vojno eden najbolj branih piscev, je kasneje ostal spregledan. Borut Kraševec je podrobneje orisal njegovo življenje, medtem ko je Jakob Levec interpretiral njegove pesmi iz zbirke, ki je pesnik žal ni dočakal, saj je preminil pred njeno izdajo.

Knjižničarka je nato nanizala nekaj zanimivosti o povezavi med duhovnikom Leopoldom Turšičem in Aleksandro Turšič, ki je pred četrt stoletja odkrila skoraj pozabljenega pesnika. Poudarila je izvirnost zamisli pesnice, ki je s pesmimi iz Leopoldove zbirke »Tiho veselje« počastila spomin na sorodnika. Izbrala je pesmi iz njegove pesniške zbirke, ki je izšla leta 1927, tako da so v prvem delu drobne knjižice Tiho veselje izšle ponatisnjene pesmi Leopolda Turšiča, v drugem pa se je predstavila sama. Martina Kočevar in Jakob Levec sta nato zbrane predramila z interpretacijo njunih pesmi iz zbirke Tiho veselje. Sledila je Sonja Lipovac z branjem pesmi, v kateri se Aleksandra Turšič sprašuje o svojem domu, ter odlomkom iz avtobiografske črtice Mater je zatajevala.

Navzoči so se nato pridružili razpravi, kjer so delili zgodbe, anekdote in skupne trenutke, ki so jih preživeli z Aleksandro Turšič, saj je mnogim predstavljala navdih. Spomine na pesnico so ubesedile Milena Ožbolt, Ana Jozelj in vnukinja Zlatka Turšič. Preostanek večera je bil posvečen poeziji. Martina Kočevar in Bernarda Knavs sta interpretirali pesmi iz prve Aleksandrine pesniške zbirke – Res-je ter pesmi Maričke Žnidaršič, Romana Nared pesmi Benjamina Žnidaršiča, sledile pa so interpretacije avtorskih pesmi. Avtorsko poezijo so brali: Edvard Šega, France Anzeljc, Slavica Brus, Miha Razdrih, Bernarda Kandare, Milena Kraševec in Tone Šepec.

Zaključni del večera je obarvalo zborovsko petje dveh ljudskih pesmi – Kje so tiste stezice? in Roža na vrtu.

Besedilo. Anđelka Pogorilić

Fotografije: Mario Žnidaršič