Večeri s krajani: Edvin Puntar

Vabilo

Večer z Edvinom Puntarjem

Predvsem starejši občani se gotovo spomnijo ljudskega umetnika Edvina Puntarja (rojenega leta 1948 na Uncu) in njegovih lesenih kipov, ustvarjenih v čudoviti koči sredi javorniških gozdov. Na dvajsetem večeru s krajani smo ga 15. septembra gostili v rakovški knjižnici, kjer je v pogovoru s Francem Perkom obiskovalcem predstavil svojo umetniško pot in na ogled prinesel tudi nekaj svojih del.

Že med šolanjem za mizarski poklic ga je prevzelo oblikovanje lesa. Začel je z izdelovanjem pohištva in številnih uporabnih predmetov, kasneje se je usmeril v umetniško izražanje s kiparjenjem. Pri delu uporablja domače vrste lesa, ustvarja predvsem figure v gibanju po ljudskih, tradicionalnih motivih. Največkrat je izklesal Martina Krpana: »Ker najbolj pooseblja Notranjce, njihovo vztrajnost in trmo«.

Njegovo ustvarjanje je bilo hitro opaženo, prva večja razstava se je odvila leta 1971 v ljubljanski Galeriji 22. Vrstile so se samostojne razstave v Postojni, Rakovem Škocjanu, Cerknici in Logatcu. Preko Galerije likovnih samorastnikov Trebnje je  razstavljal na več skupinskih razstavah izven meja domovine od Zagreba, Beograda, Pariza do Ornsköldsvika na Švedskem. Leta 1975 je legendarni slovenski režiser Boštjan Hladnik posnel dokumentarni portret Edvina z naslovom Puntar.

Veliko je delal s številnimi lesnimi podjetji v regiji (Brest, Javor, Postojnska jama), zanje izdeloval kipe, turistične spominke in poslovna darila. V prvih letih delovanja je imel prodajno galerijo v domači hiši na Uncu, pozneje v svoji koči v Javorniku.

Zadnja desetletja je manj ustvarjal, bolj se je posvečal gradnji in obnovi hiše v Kočah, kjer živi z družino. Še vedno rad prihaja v svojo pravljično gozdno hiško.

V enem izmed intervjujev je povedal: »Tako nastajajo moje skulpture: v tihem dogovoru z debli, včasih že izdelanih oblik in barv. Tako se porajajo ideje, nastajajo kmetje, drvarji, kleparji, orači, kosci, muzikanti. So moj odgovor vsem, ki mislijo, da ne maraš ljudi, da si čudak, če iščeš samoto, svoj svet.«

Nevena Savić