Nekoč bom tudi sam
le senca med njimi,
lahna, prosojna,
zvezde me bodo nosile.
Naslednje leto bo minilo že 40 let od smrti Jožeta Udoviča. Pesnik je namreč umrl 5. novembra 1986 v Ljubljani.
Na fotografiji, ki jo je posnel Joco Žnidaršič, ga vidimo v njegovi delovni sobi v stanovanju na Vrtači v Ljubljani. V cerkniški knjižnici pa je na ogled umetnikova spominska soba, v kateri hranimo njegovo zapuščino – knjige, revije in celo diapozitive, saj se je Udovič ukvarjal tudi s fotografijo.
Knjižnica v Cerknici nosi njegovo ime od leta 1987.
Dan je romal proti večeru,
šel sem za njim, njegova
luč me je vabila.
S toplo roko mi je kazal
svoje sončne podobe.
Videl sem potok z vijugami valov
in lesketajočih se rib,
ptičji glas je kapljal v tolmun,
gola nimfa je gledala v vodi
svoje lase, skozi svetal
trenutek je letel
zelen kačji pastir,
roža ob bregu je bila zlata
kakor tvoje srce.
Dan je sklonil za hribi
glavo in izginil.
Vedel sem: voda se ga spominja,
drevo se ozira za njim,
iz prsi in rož še zmeraj diši.
Zaradi podob, ki jih je vtisnil
vame, bo tudi del mojega bitja
odslej.
/Podobe/