V Enoti Maričke Žnidaršič Stari trg pri Ložu smo pred kratkim odprli vrata evropskim vzgojno-izobraževalnim izkušnjam in svežim idejam. Gostili smo predstavitev projekta Z roko v roki v poučni digisvet, ki poteka v okviru programa Erasmus+ in povezuje vrtce, šole ter lokalno skupnost s ciljem sodobnega, kakovostnega poučevanja. Projekt s premišljeno rabo digitalnih orodij odgovarja na izzive časa, v katerem digitalni svet vse bolj postaja naravni del otroškega vsakdana.
Članice projektne skupine iz Osnovne šole heroja Janeza Hribarja in Vrtca Polhek so obiskovalce popeljale na pravo evropsko popotovanje. Njihove poti so jih vodile od sončne Malte in zgodovinskega Krfa, prek baltskih držav Litve, Latvije in Estonije, pa vse do kulturno bogatih Firenc, živahne Budimpešte in barvite Valencie. Zgodbe s teh poti, zbrane tudi v glasilu Obrh, so polne zanimivih opažanj in dragocenih spoznanj, ki jih danes že uspešno prenašajo v vsakdanjo prakso domačega vrtca in šole. Skozi zgodbe udeleženk so lahko obiskovalci slišali, kako pomembno je, da otroci digitalni svet uporabljajo premišljeno, ustvarjalno in odgovorno. Posebno pozornost so namenile predstavitvi vzgojno-izobraževalnih sistemov posameznih držav. V baltskih državah sta jih navdušila poudarek na samostojnosti otrok in zaupanje v njihove zmožnosti. Že najmlajši tam pripravljajo pogrinjke, pospravljajo prostore in skrbijo za svojo malico. Marsikje so vrtci brezplačni, starši plačujejo le stroške prehrane. Otroci veliko časa preživijo zunaj – ne le na vrtčevskem igrišču, temveč tudi v muzejih, parkih in naravi, ponekod pa imajo celo možnost prespati v vrtcih.
Predstavnice so izpostavile tudi dobre prakse iz Grčije in Madžarske, kjer vrtce v celoti financira država. Ob primerjavah pa so z zadovoljstvom poudarile, da se lahko tudi doma upravičeno pohvalimo: slovenske vrtce in šole odlikujejo kakovostne igrače, sodobna oprema ter predvsem strokovni vzgojitelji in učitelji.
Projekt Z roko v roki v poučni digisvet je udeležencem ponudil dragocene vpoglede v evropske vzgojno-izobraževalne prakse, okrepil medkulturne povezave ter spodbudil izmenjavo idej, ki jih naše strokovne delavke že uspešno prenašajo v domače okolje.
Besedilo in foto: Anđelka Pogorilić
