V Slovanski knjižnici v Ljubljani je dr. Jedert Vodopivec Tomažič, pred upokojitvijo je bila vodja Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije, predstavila raziskavo o primerjavi med vezavami in papirji Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689. Pregledanih je bilo 52 izvodov, ki se hranijo v Sloveniji, med njimi tudi Slava iz Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, štirje izvodi iz Hrvaške, devet iz Italije (Gorica, Trst), po dva pa iz Madžarske in Nemčije (Nürnberg).
Največ ohranjenih izvodov, kar 26, je vezanih v rjavo taninsko strojeno usnje, med njimi tudi cerkniški izvod. Papir v knjižnem bloku se med seboj razlikuje po vodnih znakih, strukturi, barvi oz. porjavitvah, debelini, otipu in zvoku. Pri izbiri in velikosti papirja so bili v 17. stoletju pragmatični, racionalni, saj je predstavljal pomemben strošek. V papirjih knjižnih blokov se pojavlja več vodnih znakov, prevladujejo pa trije: izvodi z manjšim grbom z ANH in z večjim grbom z MH in Hermesov križ z AD. Izvodi z vodnimi znaki manjši grb z ANH in večji grb z MH so med pregledanimi samo trije: Valvasorjev osebni izvod, hranjen v Metropolitanski knjižnici v Zagrebu, izvod iz Mestne knjižnice v Nürnbergu in izvod (ohranjen samo tretji zvezek), hranjen v Kapiteljski knjižnici v Novem mestu. V vseh preostalih pregledanih izvodih se pojavlja vodni znak Hermesov križ z AD, tako tudi v izvodu iz Cerknice, ki ima izrazite porjavitve. Predavateljica je poudarila: »Na podlagi pregleda literature smo ugotovili, da je porjavitev papirja pri Valvasorjevi Slavi najverjetneje povezana s klejenostjo papirja, uporabo galuna in manjšo vsebnostjo kalcija. Za dokončno potrditev razlogov, zakaj se v knjižnih blokih iste izdaje pojavljajo
papirji s tako različnim videzom, otipom in barvo papirja, vidimo v nadaljevanju raziskave z naravoslovnimi instrumentalnimi metodami. Upamo, da jih bo v prihodnosti mogoče izvesti.«
Na koncu je Angelika Hribar predstavila izvod Slave vojvodine Kranjske, ki je v družino prišel kot poročno darilo, pred tem pa je bil na Gradu Ravne pri Pivki, v knjižnici rodbine Hohenwart.
Besedilo in foto: Marija Hribar
