Palček Bralček je obiskal knjižnico
Palček Bralček je obiskal knjižnico
Knjige, branje in druženje ob ilustracijah so za otroke neprecenljivi. Dragocen je tudi bralni projekt Palček Bralček, ki ga vzgojiteljice z otroki in njihovimi starši izvajajo skozi šolsko leto na različne načine. Knjiga, dve ali tri, branje in risanje po slikanicah, pisanje skupne zgodbice v nadaljevanjih z levčkom v glavni vlogi, izštevanke in učenje pesmice na pamet. Vsem je skupno veselje, ki ga prinašajo knjižni zakladi. In kako lepo je, ko vrtčevske skupine za zaključek akcije obiščejo Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica in jim pohvale po pravljičnem druženju s čarobnimi prigodami, pesmicami, ugankami, igrico, začarano knjigo in muzikaličnim zaključkom podeli knjižničarka Anita, ki je hkrati avtorica besedil za otroke. Levčki so bili na obisku že maja, Jelenčki, Srnice, Medvedki in Veverice pa junija. Branje pričara čarovnijo, ki se je ne da kupiti. Če bodo otroci ostali zvesti knjigi, bo njihovo bogastvo neizmerno. Naj dobro zgodbo začarajo tudi poletni dnevi.
Anita Leskovec
Po štiridesetih letih nova številka Notranjskih listov
Včeraj, 26. junija 2025, je bil za domoznanstvo pomemben dan. Po štiridesetih letih smo na pobudo Sveta za kulturo Občine Cerknica dobili četrto izdajo Notranjskih listov, ki sta jo uredila dr. Janez Nared in Maruša Opeka. V uredniškem odboru so poleg urednikov sodelovali še Marija Hribar, Miloš Toni, dr. Andrej Nared in Valentin Schein. K sodelovanju je v osemnajstih člankih pristopilo 24 avtorjev in več kot trideset recenzentov. “Veseli smo, da se je res čisto vsak, s katerim smo stopili v stik, veselil izdaje in jo komaj čakal,” je povedala koordinatorka Sveta za kulturo Občine Cerknica in sourednica Maruša Opeka, ki je predstavila triletni proces nastajanja knjige. Avtorje, teme, poglavja pa je občinstvu v cerkniški knjižnici podrobneje predstavil dr. Janez Nared. Pomen Notranjskih listov za notranjsko identiteto pa je predstavila gonilna sila domoznanstva in članica uredniškega odbora Marija Hribar je brez dvoma gonilna sila domoznanstva na Notranjskem. Z zgledom in dejanji, izdajanjem tiskov, opominjanju na pomembne Notranjce tudi z obeležji, domoznanskimi predavanji, članki … nas uči, da imamo lastno pokrajinsko identiteto.
Trije zborniki, ki združujejo prispevke s področja naravoslovnih in družboslovnih znanosti, so izšli v letih 1977, 1981 in 1986. Veliko ljudi je zanje združilo moči in znanje, izjemno pomembno pa je, da je pomen Notranjskih listov prepoznala Občina Cerknica in skupaj s knjižnico omogočila njihov izid. “Zmeraj smo ponosni na naš grb v knjižnih izdajah. Posebno težo pa imajo Notranjski listi, na katere smo Notranjci čakali dolga desetletja. V imenu Občine Cerknica ter vseh občank in občanov se zahvaljujem sozaložniku, pobudnikom, urednikoma, uredniškemu odboru ter seveda avtorjem, ki so svoj čas posvetili področnim raziskavam,” je na predstavitvi povedal župan Marko Rupar.
Pogovor s člani uredniškega odbora je vodila Maruša Mele Pavlin, za glasbene premore pa so poskrbeli Ljudski pevci Jezerci.
Notranjske liste IV lahko kupite v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica po ceni 35 evrov.
______________
Urednika: Janez Nared, Maruša Opeka
Uredniški odbor: Marija Hribar, Andrej Nared, Janez Nared, Maruša Opeka, Valentin Schein, Miloš Toni
Avtorji: Maja Topole, Matej Lipar, Špela Čonč, Uroš Stepišnik, Mitja Prelovšek, Slavko Polak, Rudi Kraševec, Urša Fležar, Vesna Mihelič Oražem, Rok Černe, Janez Nared, Ines Klokočovnik, Lilijana Žnidaršič Golec, Tone Krampač, Jure Volčjak, Adrijan Kopitar, Janez Šumrada, Matjaž Meden, Simona Kermavnar, Ferdinand Šerbelj, Ana Porok, Marija Makarovič, Ljoba Jenče, Maruša Opeka.
Po štiridesetih letih nova številka Notranjskih listov
Foto Ljubo Vukelič
Odkritje spomenika Adolfu Obrezi
Kip politika, župana, trgovca, deželnega poslanca, državnega poslanca, posestnika Adolfa Obreze je četrti doprsni kip, ki ga je oblikovala akademska kiparka Milena Braniselj. Pred knjižnico so že doprsni kipi pesnika, prevajalca in esejista Jožeta Udoviča, raziskovalca Cerkniškega jezera, krasloslovca, politehnika in slikarja Franca Antona Steinberga, psihiatra in profesorja dr. Alfreda Šerka ter pred rojstno hišo Frana Gerbiča še doprsni kip skladatelja, pevca in pedagoga. Včeraj, 23. junija 2025, sta doprsni kip Obreze odkrila župan Marko Rupar in direktorica Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marija Hribar, ki je predstavila njegov življenjepis.
Adolf Obreza se je rodil 7. 9. 1834 v italijanski Gorici, umrl pa je 26. 9. 1886 v Cerknici. Kot lahko preberemo na spletni strani notranjci.si:
“V Gorici je dokončal pet razredov gimnazije in se nato preselil v Cerknico, kjer je po stricu podedoval hišo s posestvom.
V letih od 1860 do 1870 je bil župan v Cerknici. 12. junija 1870 je otvoril enajsti vseslovenski tabor, na katerem se je v Cerknici zbralo okrog 8.000 ljudi. Taborsko gibanje so podpirali tako mladoslovenci kot staroslovenci. Poleg splošnih zahtev po Zedinjeni Sloveniji v eno skupno celoto so zahtevali tudi vpeljavo slovenskega jezika v vse urade in šole, razširitev samouprave pri občinah in opozarjali na lokalne probleme.
V kranjskem deželnem zboru je kot poslanec deloval v letih od 1874 do 1877. Med 1884 in 1886 je zastopal kmečke občine Cerknica, Lož, Postojna, Logatec, Senožeče in Bistrica. Bil je član šolskega odseka, izvoljen kot namestnik v deželno komisijo za uravnavo zemljiškega davka, finančnega in gospodarskega odseka. Govoril je večinoma le kot poročevalec odsekov. Leta 1877 je v deželnem zboru zahteval, naj se v Cerknici ustanovita okrajno sodišče in davkarija, oziroma vsaj izločitev Cerknice iz logaškega sodnega okraja in dodelitev Ložu.
V dunajskem državnem zboru je deloval od 1879 do smrti 1886. Kot poslanec je po vstopu v t. im. Hohenwartov klub grofa Karla von Hohenwarta, ki je leta 1871 prepovedal taborska zborovanja na Slovenskem, deloval v železniškem, pristojbinskem, užitninskem in borznem odseku. Zavzemal se je za gradnjo železnice Ljubljana-Karlovec in za zakonski načrt glede privolitve in pogojev za kamniško železnico in za železniško zvezo Trst-Hrpelje.
Podpiral je Liechtensteinov in Lienbacherjev predlog o spremembi šolskega zakona in znižanju šolske obveznosti.
Med leti 1880 in 1884 je izdal pet poročil o svojem delovanju v državnem zboru. V njih je hvalil tedanjo avstrijsko vlado Karla Hohenwarta in Eduarda Taffeeja ter Andreja Winklerja, deželnega predsednika Kranjske, ki se je kot eden redkih narodnozavednih Slovencev v vodstvu zavzemal za enakopraven položaj Slovencev in slovenskega jezika v deželi.
V Slovenskem narodu je objavil članka Trgovinske napake pri južnej železnici in Najdba poganskega pokopališča blizu trga Cerknice.”
Na dogodku pred cerkniško knjižnico je ustvarjalni opus domače kiparke Milene Braniselj predstavila umetnostna kritičarka Polona Škodič. Prireditev je povezovala Maruša Mele Pavlin, nastopili pa so člani Godbe Cerknica.
Odkritje spomenika Adolfu Obrezi
Foto Ljubo Vukelič
Odprtje razstave Rakek in Unec generala Rudolfa Maistra: drugi, a vendar pravi dom
V okviru dogodkov v počastitev občinskega praznika, je Notranjsko domoljubno društvo general Maister Unec (NDDGMU), 23. junija v cerkniški knjižnici predstavilo razstavo Rakek in Unec generala Rudolfa Maistra: drugi, a vendar pravi dom.
Gre za razstavo, ki je bila lansko leto ob Maistrovem letu postavljena na Rakeku in je doživela zelo dober odziv, zato se je društvo odločilo, da najprej izda katalog, sedaj so dokumenti, fotografije in zgodovinski podatki zaživeli na stalni razstavi na panojih, primernih za večkratno predstavitev.
Gre za oris Maistrovih vezi z Notranjsko, preživljanja otroških in odraslih dni na Rakeku in pozneje na Uncu, njegovih zaslug v vlogi predsednika razmejitvene delegacije Kraljevine SHS v pogajanjih s Kraljevino Italijo, njegove izvolitve za častnega občana tedanje Občine Rakek, smrti na Uncu. Predstavljeno je tudi ohranjanje in spoštovanje spomina nanj v okviru delovanja podružnične šole, gasilskega društva in NDDGM na Uncu. Za likovno in opremo in grafično izvedbo razstave je poskrbel Robert Debevec, finančno sta jo podprla Zveza društev generala Rudolfa Maistra in Občina Cerknica.
Na odprtju so zbrane nagovorili predsednik društva David Kavčič, direktorica knjižnice Marija Hribar in avtor razstave Franc Perko.
S pesmijo so večer popestrili pevci Pevskega zbora Dragonarji generala Maistra pod strokovnim vodstvom zborovodje Jožeta Oblaka. Dogodek je povezovala Nevena Savić.
Razstava gostuje v cerkniški knjižnici do 20. avgusta 2025, vabljeni k ogledu.
Nevena Savić
Foto Tine Šubic
Foto Tine Šubic
V notranjsko zavest se vrača tudi Adolf Obreza
Pred Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica bodo danes ob 17. uri odkrili kip Adolfa Obreze. Bil je politik, deželni in državni poslanec, cerkniški župan in pobudnik tabora, ki je v Cerknici potekal 12. junija leta 1870. Postavitev Obrezovega kipa v aleji slavnih Notranjcev je na pobudo knjižnice podprla Občina Cerknica.
Doprsni kip Adolfa Obreze bo pred knjižnico stal ob boku velikih Notranjcev: Jožeta Udoviča, Franca Antona Steinberga in njegovega vnuka dr. Alfreda Šerka. Alejo slavnih na Taboru v Cerknici dopolnjujeta še poprsje Frana Gerbiča pred skladateljevo rojstno hišo, pa tudi obeležje, ki zaznamuje 300. obletnico izida Slave vojvodine Kranjske. Vsa dela je ustvarila akademska kiparka Milena Braniselj.
Avtor: Maruša Mele Pavlin
Poslušaj prispevek na Radiu 94:
Prvošolci OŠ heroja Janeza Hribarja na prvem srečanju s knjižnico v Starem trgu
Prvošolci Osnovne šole heroja Janeza Hribarja so prvič obiskali Enoto Maričke Žnidaršič v Starem trgu. Knjižničarka jih je popeljala na zanimivo popotovanje skozi svet knjig, ugank, izštevank in pesmi. Radovedno so raziskovali knjižnične kotičke in spotoma izvedeli marsikaj novega. Posebej jih je pritegnila spominska soba Maričke Žnidaršič, starotrške pesnice, ki je v svojih verzih in pripovedih znala ujeti igrivost otroškega sveta. Ob zgodbi Hiša ob vodi so spoznavali prigode starotrških otrok ob potoku Brežičku. Ogledali so si njena spričevala, ki so pred stoletjem drugače izkazovala učni uspeh, njene domače naloge z odlično ocenjenim lepopisjem, fotografije, pa tudi knjižne dragocenosti iz njene osebne knjižnice.
Spoznali so pravila, ki veljajo v knjižnici – tišino, spoštovanje in skrb za knjige, ki si jih izposodijo številni bralci. Knjižničarka jim je razložila, kaj vse se skriva na knjižnih policah, kdo skrbi za delovanje knjižnice ter kako potekata izposoja in vračanje knjig.
Srečanje je bilo prežeto s pravljicami, pesmicami in rimami. Knjižničarka jih je popeljala v svet leposlovja in poučnih knjig; skupaj so prisluhnili ugankam in izštevankam, zapeli pesem o pastirici, v knjižnici pa je zadonelo tudi repanje Roka Terkaja, ki so ga skupaj odkrili prek kode QR ob klasičnih verzih Anje Štefan.
Za konec so pokukali še med bogato zbirko slikanic, listali taktilne knjige in odkrivali male zaklade mladinskega oddelka.
Obisk je minil v prijetnem in sproščenem vzdušju. Prvošolci so knjižnico zapustili bogatejši za nova spoznanja in željo po branju, ki jih bo v prihodnje še večkrat pripeljala med knjižne police.
Besedilo: Anđelka Pogorilić
Foto: arhiv OŠ Stari trg
Peti razred OŠ Toneta Šraja Aljoše obiskal knjižnico v Novi vasi
Učenci petega razreda Osnovne šole Toneta Šraja Aljoše so v okviru pedagoške ure knjižne in knjižnične vzgoje obiskali Enoto Ivana Čampa v Novi vasi. Obisk je bil namenjen približevanju knjižnice kot prostora znanja, branja in ustvarjalnega raziskovanja ter učencem predstaviti delovanje knjižničnega sistema v lokalnem okolju.
Knjižničarka je učencem najprej predstavila razvejanost knjižnic na območju treh občin – Cerknice, Loške doline in Blok – ter razložila, kako so te knjižnice povezane v slovenski knjižnični informacijski sistem. Ob tem so se otroci seznanili tudi z nalogami knjižničarja ter z različnimi vrstami gradiva, ki so uporabnikom na voljo na knjižnih policah – od slikanic, mladinskih romanov, revij pa vse do zvočnih in elektronskih knjig, filmov in drugih neknjižnih vsebin.
Po uvodni predstavitvi so učenci zavihali rokave in se preizkusili svoje spretnosti. Po navodilih knjižničarke so na mladinskem oddelku samostojno iskali gradivo, ga vračali na pravilna mesta in se naučili osnov uporabe knjižničnega računalniškega kataloga COBISS. Prek igre in raziskovanja so spoznavali, kako poteka iskanje po zbirki, kako je gradivo označeno in zakaj je pomembno, da knjige vračamo pravočasno in v dobrem stanju.
S takšnimi obiski knjižnica učence ne le informira, temveč jih hkrati vzgaja v odgovorne uporabnike javnih kulturnih storitev. Mladi obiskovalci so odšli navdušeni in motivirani. Upamo, da se bodo kmalu znova vrnili – kot Poletavci – poletni bralci.
Anđelka Pogorilić
