DomfestNM

Udovičeva literarna zapuščina na Domfestu

Zaposlene v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica so se v oktobru udeležile 9. festivala domoznanstva – Domfest v Novem mestu, ki ga je pripravila Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Letošnja tema festivala so bile literarne zapuščine in zbirke v knjižnicah in drugih kulturnih ustanovah, ki predstavljajo pomembno pisno kulturno dediščino tako na nacionalnem nivoju kot v posameznih lokalnih okoljih. Literarne zapuščine so bile osvetljene z različnih zornih kotov: predstavitev literarnih imen, ki so zastopana v njih, kriteriji in načini uvrstitve zapuščin v knjižnično zbirko, pogoji njihovega hranjenja in zaščite, dostopnost in uporabnost literarnih zapuščin za različne ciljne skupine. Marija Hribar je predstavila Udovičevo literarno zapuščino in med drugim izpostavila pomembne življenjske mejnike, ki so vplivali tudi na ustvarjanje, literarni opus, Udovičevo osebno knjižnico, popis zapuščine na www.kjuc.si, zbirne zapise v sistemu cobiss, prireditve ob pomembnih obletnicah ter dobro sodelovanje knjižnice z Udovičevimi sorodniki in Občino Cerknica. Predstavljeni prispevki so izšli v zborniku festivala.

Marija Hribar

Foto: Anita Leskovec

Kosovel razstava foto Tine Šubic (18)

Razstava o Srečku Kosovelu (1904–1926)

V knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica je ob stoletnici Kosovelove smrti na ogled fotografsko-literarno razstava z naslovom »In tu in tam. Le bežno potovanje.«, ki so jo pripravili v Muzeju za novejšo zgodovino Ljubljana. Razstavo na 16 panojih je obiskovalcem na odprtju približala avtorica Barbara Kočevar in nas popeljala v kraje, tesno povezane s Kosovelovim življenjem – v kamen, burjo in tišino Krasa, v meglo mesta in v razpokani utrip Evrope po prvi svetovni vojni. Njena struktura sledi krajem, ki so Kosovela oblikovali. Kras, Ljubljana in Trst niso zgolj zemljepisne točke, so notranji prostori njegove poezije: prostori hrepenenja, razočaranja, upora in vizije. V muzeju nimajo predmetov, ki bi bili povezani s Kosovelom, prav tako ne fotografij. Pri pripravi fotografskega gradiva za razstavo sta poleg Muzeja novejše zgodovine Slovenije sodelovali tudi Kosovelova knjižnica Sežana ter Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Poleg fotografij je avtorica izpostavila tudi Kosovelovo besedo, dela, poezijo, pisma, eseje.

Razstava je v cerkniški knjižnici na ogled do 17. novembra 2026.

Marija Hribar

Foto: Tine Šubic

In tu in tam. Le bežno potovanje – odprtje fotografsko-literarne razstave o Srečku Kosovelu

 

Zrno modrosti

Zrno modrosti tudi kot zvočnica

Po februarskem izidu male antologije Zrno modrosti Anite Leskovec je mesec oktober prinesel še zvočnico.

V pisani svet živalskih prigod

Prikupne živalske prigode nas prijazno popeljejo v mali svet prijateljstva, kjer dobra volja in sodelovanje rešujeta vsakdanje težave. Zgodbe so oživili naši najboljši ilustratorji in ilustratorke, ki so prav vsaki nadeli svojevrsten značaj. Otroci bodo uživali v prebiranju in opazovanju, mimogrede pa se bo v njih zasadilo majhno, čisto majhno zrno modrosti. Ki bo vsak dan malo večje.

O avtorici

Anita Leskovec, knjižničarka in promotorka branja, že dve desetletji objavlja živalske pravljice v revijah Ciciban in Cicido. Do sedaj so njene zgodbice izšle v dveh knjigah zbirke Čebelica in v Cicibanovih antologijah.

Vir: Emka

Biciklistinja Zofka Kveder (2)

Kolesarska pot Biciklistinja

Kolesarska pot Biciklistinja

Na Hribu v Loškem Potoku so v soboto, 26. septembra 2026, odprli 71 km dolgo krožno kolesarsko pot Biciklistinja. Posvečena je pisateljici, dramatičarki, urednici in borki za ženske pravice Zofki Kveder (1878–1926) ter poimenovana po njeni istoimenski kratki pripovedi. Pot je nastala v letu 2026, ki je bilo ob stoletnici njene smrti razglašeno kot leto Zofke Kveder. Kolesarska pot povezuje občine Loški Potok, Bloke ter Loško dolino. Pri načrtovanju in zasnovi kolesarske poti, ki povezuje lokalne skupnosti in oživlja zgodbo pisateljice, so sodelovali Simon Ortan, Matej Pakiž ter Vlado Mohar, ki je skupaj z dr. Katjo Mihurko in Bogdano Mohar tudi avtor besedil, za grafično podobo je poskrbela Barbara Koblar, za GPS sled pa Matic Mohar. Projekt je potekal pod pokroviteljstvom Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici.

Trasa kolesarske poti poteka skozi kraje, kjer je Zofka Kveder preživela večino svojih otroških let in zgodnje mladosti. Primerna je tako za kolesarjenje kot tudi za pohodništvo, speljana pa je po obstoječih gozdnih in krajevnih cestah. Informacijske table na izbranih točkah odkrivajo drobce iz Zofkinih otroških in mladostnih let.

Prva tabla z naslovom Najrajše imam tisti kraj … je umeščena v park kulturnikov na Hribu, poleg doprsnega kipa pisateljice.

Druga tabla, Družina se je povečala, stoji v Ložu, kamor se je družina Kveder preselila leta 1880, ko se je Zofkin oče zaposlil na sodišču. Kvedrovi so stanovali v stanovanju cesarsko-kraljevega sluge pri davkariji na naslovu Lož predmestje – v sodnijski hiši, kjer se je leta 1882 rodil sin Alojzij. Najzgodnejše spomine na bivanje v Ložu je Zofka opisala v svoji spominski prozi. Družina Kveder je leta 1883 zapustila Lož in se preselila na Bloke, kjer je oče dobil službo občinskega tajnika.

Na tretji tabli z naslovom Dvorazrednica na podeželju, ki stoji na Blokah, na naslovu Fara 1, je zapisano, da se je družina Kveder tam povečala še za enega člana, saj se je februarja 1884 rodil Zofkin brat Viktor. Zofka je na Blokah obiskovala dvorazredno osnovno šolo. V svojih zapisih slikovito opisuje domači vrt, skrivnostno podstrešje, cerkev, melodično pritrkavanje, igranje in potepanje po pokopališču.

Četrta tabla z naslovom Podeželski vsakdan skozi otroške oči je postavljena na Velikih Blokah, kamor se je družina preselila iz Fare.

Preostale table sledijo poti družine Kveder v Retje, Tabor v Loškem Potoku, Travnik in Drago. Krožna kolesarska pot se zaključi na Hribu, v parku kulturnikov, ki je posvečen štirim pomembnim osebnostim – pesniku, publicistu in prevajalcu dr. Antonu Debeljaku, novinarju in publicistu Dragu Košmrlju, agrokemiku dr. Jakobu Turku in pisateljici Zofki Kveder, ki si jo Potočani delijo s prebivalci Loške doline in Blok.

Notranjci se lahko na kolesarsko pot odpravimo v Ložu, Fari ali na Velikih Blokah ter se na prehojeni ali prevoženi krožni poti seznanimo z drobci iz Zofkinega življenja. Na izhodišče se bomo zagotovo vrnili zadovoljni, prijetno utrujeni in bogatejši za nova spoznanja, saj pot na prijazen način združuje kulturo in šport.

Anđelka Pogorilić

Vir: Kolesarska pot Bicikistinja: posvečena Zofki Kveder

 

Kolesarska pot Biciklistinja

 

 

 

ZAKLJUČEK AKCIJE POLETAVCI-page-001

Prispevek na Radiu 94: Poletavci so vabljeni na zaključek bralne akcije

Priljubljena bralna projekta Poletavci in NajPoletavci za spodbujanje branja med počitnicami sta nastala pod okriljem Mestne knjižnice Ljubljana. Poleti potekata v številnih slovenskih splošnih knjižnicah.

Skoraj 300 otrok so letos našteli v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica, ki akcijo Poletavci izvaja že deveto zaporedno sezono. Bralce od 7. do 12. leta starosti že ta petek do 19. ure vabijo po majice in priznanja, najkasneje pa jutri do pričetka projekcije filma. Majica je namreč vstopnica za ogled sinhroniziranega animiranega filma Tafiti, ki bo predvajan to soboto dopoldne v Kulturnem domu Cerknica.

Zaključni dogodek za Najpoletavce bo 2. oktobra.

Poslušaj prispevek na Radiu 94

 

Marička. jesen

Prispevek na Radiu 94: Literarni večer posvečen Marički Žnidaršič

31. avgusta je minilo natanko 40 let od smrti samorasle notranjske pesnice Maričke Žnidaršič. Starotrška enota Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, ki nosi njeno ime, bo danes popoldne pripravila literarno druženje s katerim bodo zbrani zaznamovali nedavno obletnico.


Ob 18. uri bodo v starotrški knjižnici program soustvarili Andreja Buh, osnovnošolci ter pevke pri DU Loška dolina. Marička Žnidaršič se je rodila 16. novembra 1914 v Starem trgu pri Ložu. Zgodovinski zapisi beležijo, da je njen pesniški svet zaživel šele ob srečanju z bloškim pesnikom Ivanom Čampo in s pisateljem Bogomirjem Magajno, ki sta jo podpirala v literarnem prizadevanju. Zapustila je pet pesniških zbirk.

Prispevek na Radiu 94

Po-poti-se-je-zvecerilo-naslovnica

Prispevek na Radiu 94: Poletno branje – Po poti se je zvečerilo

POLETNO BRANJE: PO POTI SE JE ZVEČERILO

Letošnja poletna knjižna priporočila zaključujemo z romanom Po poti se je zvečerilo avtorice Miriam Drev, ki je izšel pri založbi Pivec. Njen četrti roman je bil lani uvrščen v izbor za nagrado kresnik, za najboljši slovenski roman preteklega leta. Večplastna zgodba je postavljena v sodobno večkulturno okolje.
Cerkniške knjižničarke že nekaj let zapored pripravljajo bralno značko za odrasle, ki so jo poimenovale Bralni požiralniki. Začne se ob kulturnem prazniku v februarju in se zaključi na obletnico Prešernovega rojstnega dne v decembru. Predlagani roman Miriam Drev boste našli na seznamu stotih naslovov Bralnih požiralnikov.

Pogovor z Neveno Savić je pripravil Jaka Zalar.

Poslušaj prispevek na Radiu 94

sanje-o-vlaku

Prispevek na Radiu 94: Poletno branje – Sanje o vlaku

POLETNO BRANJE: SANJE O VLAKU
Globoko smo zakorakali v poletje, nekateri že z najljubšo knjigo v roki, drugi pa še iščejo naslov, ki jih bo navdušil v najbolj vročih mesecih leta. Po nov knjižni namig smo se zatekli v Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica. Knjižničarka Vesna Telič Kovač pravi, da jo je navdušilo delo Denisa Johnsona.
Gre za roman Sanje o vlaku, njegovo knjigo iz leta 2011. Slovenski prevod je letos izdala založba UMco, knjiga obsega le dobrih sto strani. Časnik New York Times jo je uvrstil med sto najboljših 21. stoletja. Pisatelj Denis Johnson je z njo postal finalist Pulitzerjeve nagrade. Filmska priredba je prejela štiri nominacije za oskarja.
Pogovor z Vesno Telič Kovač je pripravil Jaka Zalar.