Vse uporabnice in uporabnike obveščamo, da bosta knjižnici v Cerknici in Starem trgu v četrtek, 7. maja 2026, zaradi dneva knjižnice in strokovne ekskurzije zaposlenih ZAPRTI.
Nastalih zamudnin za ta dan ne bomo obračunavali. Hvala za razumevanje.
Trdnjava upornosti in duha
Razstava na dvanajstih panojih s podnaslovom Ljubljanska univerza v času okupacije in osvobodilnega gibanja 1941–1945, ki si jo lahko ogledate v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica, je posvečena osemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne in zmagi nad nacizmom in fašizmom. Razstavo so pripravili prof. dr. Božo Repe, izr. prof. Kornelija Ajlec, izr. prof. dr. Bojan Balkovec, asist. dr. Božidar Flajšman, izr. prof. dr. Peter Mikša, študentka Maja Pirš.
Na odprtju v Cerknici je dr. Bojan Balkovec predstavil nekaj vsebin. Razdelitev Slovenije po okupaciji v aprilu 1941 na štiri okupacijske cone: italijansko, nemško, madžarsko in hrvaško. Pod zemljevidom je prikaz škode in žrtev v času 2. svetovne vojne: nekaj več kot 100.000 žrtev, mrtvih, prebivalcev pa je bilo takrat 1.200.000, kar pomeni okrog 8 % mrtvih.
Ljubljana je bila med vojno obmejno mesto, ob današnji severni obvoznici je med okupacijo potekala nemško-italijanska meja. Univerza je imela na začetku vojne 2200 študentov, tri leta kasneje je študentov samo še 1600. V času italijanske okupacije je študijski pouk potekal, bili so izpiti, napoved predavanj je dvojezična. Del profesorjev ostane. Potem predavanj ni več, izpiti ostanejo. Veliko študentov gre v partizane, nekateri so bili v ilegali, predvsem ženske. Univerza se odpre že 14 dni po osvoboditvi, kar je bilo pomembno za obrambo položaja institucije, zaposlenih.
Pano, poimenovan Intelektualna moč, predstavlja ustanovitev Znanstvenega inštituta januarja 1944. Za prvega direktorja so imenovali zgodovinarja prof. dr. Frana Zwittra, kasnejšega rektorja ljubljanske univerze. Namen ustanovitve je bil, da bi znanstveni delavci iz vrst OF zbrali vso potrebno dokumentacijo o osvobodilnem boju 1941–1945. Osredotočili so se na perečo problematiko slovenskih meja, še posebej v Istri, Benečiji in na Koroškem. V kočevskih gozdovih je tako nastajala bogata znanstvena knjižnica, fond partizanskega tiska in gradivo o osvobodilni vojni. Pripravljali so različne ekspertize. V Znanstvenem inštitutu je deloval tudi pesnik, prevajalec Jože Udovič.
Na koncu predstavitve je Rok Vidmar delil spomine na Milana Vidmarja.
Razstava je na ogled do 6. maja.
Marija Hribar
Razstava Ivana Tavčarja
V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica si lahko ogledate fotografsko razstavo Ivana Tavčarja, ki jo je s svojo pobudo omogočil zavod Fractals. Razstavljene fotografije so več kot le podobe; so dokaz avtorjeve neizmerne potrpežljivosti in globokega spoštovanja do okolja. Ivanova fotografska pot se je začela že v osnovnošolskem krožku, pravi ustvarjalni razcvet pa je doživela s prihodom digitalne tehnologije. Njegova dela nam razkrivajo tisto, kar mu je najbližje: neokrnjeno naravo, živalski svet in človeški portret.
Prav pri portretih se pokaže Ivanova sposobnost opazovanja – vsak obraz v njegovem objektivu pripoveduje svojo unikatno zgodbo. Ob mladosti in lepoti ženskih obrazov stoji portret možakarja, njegove gube pričajo o prehojeni poti in teži let. Ivanov objektiv pa se rad ustavi tudi pri živalih. Psi, ti zvesti spremljevalci, ne znajo pozirati; ne poznajo sprenevedanja, umetnih nasmehov, so iskreni, prvinski. Posebno doživetje ponuja makro fotografija, ki nas popelje v skriti svet detajlov, tekstur in simetrij.
Njegove fotografije so bile nagrajene na številnih razstavah doma in v tujini:
na 13. mednarodni fotografski razstavi “Maska 2020”, na 48. slovenski pregledni razstavi fotografije, na DIA Primorski 2017 ter na 27. razstavi “Človek in kovina” 2024, kjer je prejel diplomo FZS za fotografijo “Mehanik”.
Razstava je na ogled do 25. aprila 2026.
Besedilo: KJUC
Foto: Tine Šubic
V Besedni šal’ci Zofka Kveder – prispevek na Radiu 94
Besedna šal’ca je srečanje v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica. Namenjeno je izmenjavi bralnih vtisov, bralnih predlogov predlogov in druženju ob toplih napitkih. Knjižnica srečanje pogosto obarva tematsko. To sredo ob 19. uri bo besedno šal´co posvetila Zofki Kveder.
Spomnimo, Ob 100-letnici smrti pisateljice, novinarke, prevajalke in aktivistke Zofke Kveder je Vlada Republike Slovenije razglasila leto 2026 razglasila za njeno leto. S tem želi krepiti spomin na njeno bogato literarno, prevajalsko in uredniško delo, spodbuditi razmislek o vlogi žensk v slovenski zgodovini, sedanjosti in prihodnosti ter poudariti pomen enakopravnosti in kulturnega dialoga, za katerega se je sama neutrudno zavzemala. Srečanje v Cerknici bo potekalo na dan avtoričinega rojstva in na predvečer dneva knjige.
Poslušaj prispevek na Radiu 94:
Slončki v knjižnici
Slončki iz cerkniškega vrtca so letos za njihovega Palčka Bralčka zavzeto brali in že marca prišli v Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica na zaključek. Pravljično druženje jim je pripravila knjižničarka Anita. Ob mišjih prstnih igrah ter dogodivščinah muce, lisice in male miške, ki je morala delati za rdečega možica, jim je predstavila tudi svoja avtorska dela, med njimi Zrno modrosti, ki je še sveže dišalo po tiskarni. Ali veste, da prave miške živijo po vsem svetu, da so rade urejene, in imajo med glodavci, kamor spadajo, veliko sorodnikov? In morda veste, v kakšni hiši živijo pravljični junaki Mumini? In da obstajajo knjige, ki jih lahko razpreš na vse štiri strani neba pa se ne raztrgajo? Prav posebne so. Take so bile tudi male živali, ki so mladim bralcem pred podelitvijo medalj zaigrale veselo melodijo, da je bil zaključek še posebej prazničen. Slončki pa niso samo pridni bralci, saj so v vrtcu z njihovima strokovnima delavkama Tanjo Turk in Špelo Kočevar ustvarili lepe pomladne šopke in v vitrini mladinskega oddelka pripravili pisano razstavo »Pomladna pesem«. Pridite v knjižnico. Ogledate si jo lahko še do 15. maja.
Besedilo: Anita Leskovec
Foto: arhiv KJUC
Dragocenost, skrita v semenih – večer s Katjo Temnik
V prijetnem in sproščenem vzdušju smo aprila gostili Katjo Temnik iz biodinamičnega zeliščnega vrta in kmetije Majnika, ki nas je popeljala v svet semen, samooskrbe in globljega razumevanja hrane. Dogodek je bil prežet z občutkom povezanosti – tako med udeleženci kot tudi z naravo.
Osrednja nit njenega predavanja je bila pomembnost izbire semen. Semena niso le začetek rastline, temveč nosilci življenja in prihodnosti. Prav od izbire semen je odvisna tudi kakovost hrane, ki jo pridelamo. Poudarila je, kako je pomembna živa hrana, pridelane na biodinamični način, ki človeka ne le nasiti, temveč ga tudi podpira na globlji ravni. Spomnila nas je, da je človek skozi zgodovino razvijal takšno hrano, ki mu je omogočala preživetje in vitalnost, in da se danes od tega pogosto oddaljujemo. Kot protiutež sodobnim izzivom je predstavila samooskrbo z lastnim vrtom. Ne kot ideal, temveč kot realno in dostopno možnost, ki posamezniku vrača stik z naravo, odgovornost in svobodo. Ob tem spodbuja tudi kupovanje hrane od lokalnih kmetij, saj s tem krepimo lokalno skupnost in ohranjamo znanje ter tradicijo.
Katja Temnik živi to, o čemer govori. Njeno delo in način življenja sta prežeta z vrednotami, ki jih predaja naprej – tudi skozi predavanja in sodelovanja. Med drugim sodeluje s Knjižnico semen v Slovenskih Konjicah, kjer so v preteklosti potekala redna srečanja, namenjena izmenjavi znanja in semen.
Pomembna je prav izmenjava semen in izkušenj, saj se prava moč skriva v povezovanju in v tem, da si ljudje med seboj pomagamo, si zaupamo in skupaj gradimo bolj trajnostno prihodnost.
Večer s Katjo Temnik ni bil le predavanje, temveč povabilo k razmisleku: kaj je prava hrana, od kod prihaja in kakšno vlogo imamo pri tem sami. Odgovori morda niso vedno enostavni, a pot se lahko začne že z majhnim korakom – semenom.
Ob tem vabimo vse, da obiščete Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica, kjer deluje tudi Knjižnica semen. Tam si lahko semena izposodite, jih po pridelavi vrnete ter hkrati prispevate svoja. S tem ohranjamo dragoceno dediščino, krepimo samooskrbo in soustvarjamo povezano, živo skupnost. Dobrodošli v krogu izmenjave, znanja in rasti.
Marija Gabrejna Kraševec
Knjige na dom
Občanom Cerknice, Loške doline in Blok, ki sami zaradi bolezni, starosti, invalidnosti ne morejo obiskati knjižnice, lahko po predhodnem naročilu knjige in ostalo knjižnično gradivo dostavimo mi. Če še niste naši člani, lahko to postanete ob našem prvem obisku.
Storitev je za občane občin, kjer deluje KJUC, brezplačna.
Več informacij in naročilo gradiva na 01 7091 078 ali info@kjuc.si.
April 2026 – zbirnik dogodkov
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Praznovanje dneva knjige je povezano s starim ljudskim običajem, ki izhaja iz Katalonije, ko so si od nekdaj na dan svetega Jurija 23. aprila podarjali vrtnico in knjigo. Rekli so: »Vrtnica je za ljubezen, knjiga pa za vedno!«
Svetovni dan knjige je razglasil Unesco leta 1995. Praznik je tesno povezan s književnostjo, saj sta ta dan leta 1616 umrla znamenita književnika: Miguel de Cervantes in William Shakespeare.
Na predvečer dneva knjige in na 148. obletnico rojstva Zofke Kveder se bomo spomnili prve slovenske poklicne pisateljice, ki je zgodnja otroška leta preživela
v Ložu in Novi vasi na Blokah.
Drobtinice iz starotrške knjižnice: po notranjskih gozdovih z Mihom in Frenkom
Na hladen, skoraj zimsko obarvan pomladni dan gozd nikakor ne miruje. Medvedi že lep čas ne počivajo – izčrpani po dolgem zimskem obdobju in gnani od lakote nemirno prečesavajo gozdove v iskanju hrane. Z bližnjih vzpetin se ob večerih razlega prodorno lajanje lisic, ki mu sledi srhljivo zavijanje šakalov. Ti glasovi lahko v človeku vzbudijo nelagodje in prikličejo prvinske strahove, še posebej, če ne poznamo njihove prave narave. Prav o teh značilnostih in vedenju živali sta najmlajše učence starotrške šole ter otroke iz vrtca Polhek poučila Miha Mlakar in Franc Zabukovec. Povod za srečanje je bila razstava Notranjske živali cerkniškega fotografa Zorana Vidriha, ki ne navdušuje zgolj z estetsko dovršenostjo, temveč tudi z interaktivno zasnovo – opremljena je namreč s QR-kodami, ki obiskovalcem omogočajo tudi zvočno izkušnjo. Na pobudo knjižničarke je tako nastalo naravoslovno srečanje, ki je mladim udeležencem nedvomno obogatilo in popestrilo dan. Predavatelja sta se predstavila s skrbno pripravljenim programom, podprtim z avtentičnimi posnetki iz živalskega sveta. Otroci so z navdušenjem spremljali razposajene vidre, medvede, ki si znajo privoščiti sproščujoč oddih v gozdnih mlakah, pa tudi prizore medvedk, ki odločno vzgajajo svoje mladiče. Tudi ptičje prigode niso ostale neopažene. Ob tem so mladi poslušalci izkazali presenetljivo poznavanje favne notranjskega prostora, razumevanje njenih potreb v sodobnem okolju ter zavedanje pomena sobivanja človeka z naravo. Razumeli so, da sobivanje ni le geslo, temveč vsakdanja praksa, ki zahteva pozornost, spoštovanje in včasih tudi korak nazaj.
Anđelka Pogorilić
Vrt cvetočih zgodb – . ,
(2026) – rojstni dan enega največjih pravljičarjev na svetu Hansa Christiana Andersena
Letošnja poslanica prihaja s Cipra, napisala jo je Elena Perikleous in ilustrirala Sandra Eleftheriou.
Vrt cvetočih zgodb
Nekoč pred davnimi časi se je rodil otrok, ki je hotel doživeti še kaj več kot pravljični junaki, ki so doživeli zgolj srečen konec.
Odraščal je in se spreminjal. Bral je in privzemal razne podobe. Bil je Don Kihot in se boril z mlini na veter. Bil je Alica in oživljal čudeže. Bil je Robin Hood in reševal gozdove. Bil je volk, ki je s svojimi krdeli tulil v luno.
Leta so minevala, a svet se ni spreminjal tako, kot si je želel.
Uspelo pa mu je, da je ustvaril svoj lastni svet. Na dvorišču z vrtom. Vanj je postavil vse, kar mu je bilo pri srcu.
Leta so minevala še naprej,
on pa je z branjem postajal vse modrejši, zato je našel rešitev.
Prišla je jesen. Dobro je prekopal zemljo, nato pa začel saditi.
Nastopila je zima.
Čakal je, da se snežna odeja začne taliti. Z izbrano druščino knjig mu ni bilo težko čakati.
Spomladi so pognali prvi poganjki.
Zrasla so stebla in veje, pognalo je prvo brstje.
Barvite vonjave so mu napolnile dušo.
In poleti?
Čolni, jadrnice, baloni, kolesa … Potoval je vsepovsod.
Zdaj je zatrdno vedel, da bo le tako lahko spremenil svet.
Postal je vrtnar.
Vrtnar v vrtu čarobnih zgodb.
Sadil je besede in oskrboval podobe. Okopaval jih je s čarobnostjo in jih zalival z domišljijo. In tako so začele poganjati zgodbe.
In potem? Obrezoval je ljubezen in mimoidočim delil šopke.
Šopke miru, upanja, moči in vere v nemogoče.
Šopke drobnih čudežev za vsakogar.
Vsako pomlad, 2. aprila,
so zgodbe, ki jih je sadil, svet spremenile v cvetoči vrt.
Aha, in še to: svoje znanje o umetnosti sajenja je na vrtnarskih delavnicah delil z velikimi in majhnimi.
Tako je njegov vrt postal Vrt upanja,
njegovo dvorišče pa Dvorišče čudežev.
Na njem se je vselej zadrževal Čudodelec, ki je
pletel rdeče niti svojih zgodb.
Prevedla Jelena Isak Kres