Prvošolci Osnovne šole heroja Janeza Hribarja so prvič obiskali Enoto Maričke Žnidaršič v Starem trgu. Knjižničarka jih je popeljala na zanimivo popotovanje skozi svet knjig, ugank, izštevank in pesmi. Radovedno so raziskovali knjižnične kotičke in spotoma izvedeli marsikaj novega. Posebej jih je pritegnila spominska soba Maričke Žnidaršič, starotrške pesnice, ki je v svojih verzih in pripovedih znala ujeti igrivost otroškega sveta. Ob zgodbi Hiša ob vodi so spoznavali prigode starotrških otrok ob potoku Brežičku. Ogledali so si njena spričevala, ki so pred stoletjem drugače izkazovala učni uspeh, njene domače naloge z odlično ocenjenim lepopisjem, fotografije, pa tudi knjižne dragocenosti iz njene osebne knjižnice.

Spoznali so pravila, ki veljajo v knjižnici – tišino, spoštovanje in skrb za knjige, ki si jih izposodijo številni bralci. Knjižničarka jim je razložila, kaj vse se skriva na knjižnih policah, kdo skrbi za delovanje knjižnice ter kako potekata izposoja in vračanje knjig.

Srečanje je bilo prežeto s pravljicami, pesmicami in rimami. Knjižničarka jih je popeljala v svet leposlovja in poučnih knjig; skupaj so prisluhnili ugankam in izštevankam, zapeli pesem o pastirici, v knjižnici pa je zadonelo tudi repanje Roka Terkaja, ki so ga skupaj odkrili prek kode QR ob klasičnih verzih Anje Štefan.

Za konec so pokukali še med bogato zbirko slikanic, listali taktilne knjige in odkrivali male zaklade mladinskega oddelka.

Obisk je minil v prijetnem in sproščenem vzdušju. Prvošolci so knjižnico zapustili bogatejši za nova spoznanja in željo po branju, ki jih bo v prihodnje še večkrat pripeljala med knjižne police.

Besedilo: Anđelka Pogorilić

Foto: arhiv OŠ Stari trg

Učenci petega razreda Osnovne šole Toneta Šraja Aljoše so v okviru pedagoške ure knjižne in knjižnične vzgoje obiskali Enoto Ivana Čampa v Novi vasi. Obisk je bil namenjen približevanju knjižnice kot prostora znanja, branja in ustvarjalnega raziskovanja ter učencem predstaviti delovanje knjižničnega sistema v lokalnem okolju.

Knjižničarka je učencem najprej predstavila razvejanost knjižnic na območju treh občin – Cerknice, Loške doline in Blok – ter razložila, kako so te knjižnice povezane v slovenski knjižnični informacijski sistem. Ob tem so se otroci seznanili tudi z nalogami knjižničarja ter z različnimi vrstami gradiva, ki so uporabnikom na voljo na knjižnih policah – od slikanic, mladinskih romanov, revij pa vse do zvočnih in elektronskih knjig, filmov in drugih neknjižnih vsebin.

Po uvodni predstavitvi so učenci zavihali rokave in se preizkusili svoje spretnosti. Po navodilih knjižničarke so na mladinskem oddelku samostojno iskali gradivo, ga vračali na pravilna mesta in se naučili osnov uporabe knjižničnega računalniškega kataloga COBISS. Prek igre in raziskovanja so spoznavali, kako poteka iskanje po zbirki, kako je gradivo označeno in zakaj je pomembno, da knjige vračamo pravočasno in v dobrem stanju.

S takšnimi obiski knjižnica učence ne le informira, temveč jih hkrati vzgaja v odgovorne uporabnike javnih kulturnih storitev. Mladi obiskovalci so odšli navdušeni in motivirani. Upamo, da se bodo kmalu znova vrnili – kot Poletavci – poletni bralci.

Anđelka Pogorilić

 

 

 

V knjižnici se še posebej razveselimo obiskov najmlajših. Vrtčevske skupine otrok z vzgojiteljicami pogosto prihajajo po knjige, knjižničarke pa jim z veseljem pripravimo tudi uro pravljic.

In tako so se Metuljčki iz rakovškega vrtca v četrtek, 22. maja, sprehodili do rakovške knjižnice, kjer sem jih pričakala knjižničarka Nevena.

Čeprav skupino sestavljajo otroci med 3. in 4. letom starosti, so se zelo izkazali pri poznavanju pravil obnašanja v knjižnici. Ogledali smo si aktualne razstave, se spoznali s knjižničarskim poklicem, naučili izposoje gradiva, nato pa posvetili različnim knjigam. Spoznali smo odkrivanke, zvočne knjige, skozi igro oponašali različne živali, tuhtali rešitve ugank, se naučili izštevanko ter vmes tudi malo potelovadili.

V vrtcu letos spoznavajo klasične in ponarodele pravljice, zato smo za zaključek prebrali pravljico O treh medvedih. Seveda se srečno konča in tako smo se tudi mi dobre volje ter z obljubo o ponovnem snidenju, poslovili.

Nevena Savić

 

12. junij – praznik občine Cerknica

Adolf Obreza (1834 – 1886) – župan, državni in deželni poslanec
V letih od 1860 do 1870 je bil župan v Cerknici. 12. junija 1870 je otvoril enajsti vseslovenski tabor, na katerem se je v Cerknici zbralo okrog 8.000 ljudi. 
V kranjskem deželnem zboru je kot poslanec deloval v letih od 1874 do 1877. Med 1884 in 1886 je zastopal kmečke občine Cerknica, Lož, Postojna, Logatec,
Senožeče in Bistrica. V dunajskem državnem zboru je deloval od 1879 do smrti 1886.

odkritje kipa dr. Adolfa Obreze
ponedeljek, 23. junij, 17.00

doprsni kip je delo akademske kiparke Milene Braniselj

 

JUNIJ ZBIRNIK za tisk

V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica je na ogled samostojna fotografska razstava Matjaža Berdona s 24-timi utrinki iz narave. Kot je povedal avtor na odprtju razstave, so fotografije narejene v HDR tehniki, kar pomeni z velikim dinamičnim razponom, ki nam pove, koliko detajlov bomo lahko zajeli na določenem posnetku. Za dobro HDR fotografijo je treba narediti več posnetkov, Matjaž Berdon jih po večini naredi sedem, edini parameter, ki se spreminja, je čas. Najraje fotografira naravo, gore, prebujanje svetlobe v dolini, spremenljivost vode; del fotografij je nastal tudi na Notranjskem, kamor redno zahaja. Na prireditvi, ki jo je vodila Damijana Škrlj, popestrila pa sta jo učenca Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica Anja Hrobat in Tadej Žeželj, se je Matjaž Berdon predstavil tudi kot pesnik.

Marija Hribar
Foto: Tine Šubic

 

ZBIRNIK KJUC MAJ 2025

V Knjižnici Jožeta Udoviča smo za dan knjige pripravili pester, pesniško obarvan dogodek. V prvem delu smo obiskovalcem predstavili spominsko sobo Jožeta Udoviča, v kateri je njegova osebna knjižnica, ki vsebuje okrog 3000 knjig in revij v različnih jezikih; največ je poezije v francoščini, nemščini, španščini, angleščini, … Predstavljeni so bili tudi Udovičevi rokopisi, ki jih hrani knjižnica, predmeti, fotografije, diapozitivi, ki jih je Udovič napravil na svojih poteh po domovini (Dolenjski, Notranjski, Primorski) in tujini. Pomembni pričevalci so zbirke fotografij kozolcev, ostrnic, pokrajine … Udovič je dokumentiral svet, ki ga danes ni več.

V drugem delu smo povezali zgodbi dveh ustvarjalcev, dveh prijateljev, pesnika Udoviča in pesnika ter izjemnega urednika pri Cankarjevi založbi Ceneta Vipotnika. Vipotnik je bil človek, ki je Udoviču vedno stal ob strani, zbližala pa sta se prav zaradi poezije. Ko je leta 1948 Udovič pustil službo in postal svobodni književnik, je bilo pomembno, da je bil prav Vipotnik urednik, saj je podpiral Udoviča glede prevajanja, le-ta pa mu je pomagal pri sestavljanju programa. Prav ta dvojica je bila ključna, da smo v slovenščino dobili velikane svetovne književnosti: Lorco, Kafko, Poeja, Brocha, Kazantzakisa, Joyca, Laxnessa, Nerudo … Vipotnik je sredi dela leta 1972 umrl, kar je bil za Udoviča hud šok, v dnevnik je zapisal: »Človek, ki mi je dal toliko možnosti za delo, da sem mu v resnici največ dolžan.« Poleg hude žalosti je ta dogodek torej prinašal tudi razmislek o Udovičevi eksistenci. Vendar je za Vipotnikom za urednika na založbo prišel Tone Pavček in vse je teklo naprej. V Pavčkovem pismu Udoviču iz leta 1975 preberemo, da sta decembra tega leta, torej pred petdesetimi leti, istočasno izšli pesniški zbirki Udovičevi Darovi in Vipotnikova Zemlje zeleni spomin.

Zadnji del dogodka je bil posvečen branju pesmi Jožeta Udoviča, Ceneta Vipotnika in Neže Maurer. Obiskovalci so prejeli knjigi zbranih del Jožeta Udoviča ter Pibernikovo monografijo o Jožetu Udoviču.

Besedilo in foto Marija Hribar

Kolektiv Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica je na dan knjižnice obiskal Knjižnico Damirja Feigla v stari Gorici, ki je leta 1989 prešla pod upravo Narodne in študijske knjižnice (NŠK) iz Trsta. Korenine goriške knjižnice segajo v leto 1905, začela je delovati v Trgovskem domu, ki je bil že od odprtja 1904 pomembno središče narodne skupnosti v Gorici. Stavbo je zasnoval arhitekt Maks Fabiani in je združevala gospodarske, športne, kulturne, politične in družabne vsebine, v pritličju je delovala knjigarna Gabršček. V Gorici je pred prvo svetovno vojno delovalo 85 slovenskih društev, že leta 1862 so ustanovili čitalnico. Oboroženi fašisti so novembra 1926 vdrli v Trgovski dom, ga uničili, sežgali knjige in zasedli stavbo. Slovensko-italijanska antifašistična unija je v letih 1945 in 1946 sicer obudila kulturno dejavnost Trgovskega doma, vendar so ji zadnji udarec zadali zavezniki, ki so novembra 1946 izvedli prisilno deložacijo stavbe, sežgali knjige, fotografije, dokumente; vse kar so našli v stavbi, so odnesli na smetišče. Lastnik stavbe je postala Italija.

Zaščitni zakon za Slovence v Italiji (2001) predvideva vračanje odvzetih nepremičnin, med njimi tudi Trgovski dom. Leta 2013 NŠK prevzame manjšo dvorano, od leta 2021 v pritličnih prostorih deluje Knjižnica Damirja Fajgla. V pritličju je izposoja gradiva in čitalnica, v prvem nadstropju se nahaja mladinski oddelek, na podestu je več študijskih prostorov. Knjižnica ima preko 60.000 enot gradiva v prostem pristopu, 20 % knjig je v italijanskem jeziku. Obišče jo preko 1700 obiskovalcev na mesec. Knjižnica je pobudnik in organizator številnih kulturnih prireditev, ki potekajo tudi v bližnji konferenčni dvorani, je pomembno kulturno središče v mestu, aktivno sodeluje z različnimi organizacijami na Goriškem in v Sloveniji.

Vir:

https://knjiznica.it/narodni-dom-trst/

Trgovski dom: Narodni dom goriških Slovencev (1904−2025), zgibanka

Marija Hribar

 

Ob Svetovnem dnevu knjige je Enota Maričke Žnidaršič v Starem trgu pri Ložu pripravila pesniško druženje z naslovom Tkalnica besed. V prijetnem vzdušju knjižnice so gostili fante in dekleta iz Varstveno delovnega centra Postojna – Enota Cerknica ter ustvarjalce iz Medgeneracijskega centra Gaber.

V uvodnem delu je knjižničarka predstavila knjižnico ter pesnico Maričko Žnidaršič, ki je s svojo ustvarjalnostjo pomembno zaznamovala Loško dolino in Notranjsko.

Udeležencem je približala mladinsko pesništvo ter jim predstavila igrive verze priznanih slovenskih pesnikov, kot so Miroslav Košuta, Andrej Rozman Roza, Boris A. Novak in Milan Dekleva. Dogajanje je sklenila s pravljico – Juho iz žeblja, ki je vse popeljala v pravljični svet.

V nadaljevanju so fantje in dekleta iz VDC-ja interpretirali pesmi. Poseben pečat je dogodku dodala Alenka Plos, ki je predstavila svoje avtorske verze in domiselno popeljala prisotne skozi praznike, šege in notranjsko naravo. Ostali udeleženci so izbrali pomladne pesmi in uganke, ki so lepo dopolnile pomladno ter praznično vzdušje.

Za glasbeno popestritev sta poskrbela Klemen in Simon, ki sta na harmoniki zaigrala priljubljenega Čebelarja – pesem, ob kateri so prisotni tudi zaplesali. Poleg pesniškega in glasbenega programa so pripravili še razstavo velikonočnih izdelkov, ki bo na ogled v prostorih knjižnice še do 5. maja.

Srečanje so obogatili tudi udeleženci Medgeneracijskega centra Gaber. Pod mentorstvom Petra Cvara so pripravili lutkovno predstavo Pod medvedovim dežnikom, ki je navzočim predstavila še eno umetniško obliko izražanja.

Tkalnica besed je stkala niti prijateljstva, ustvarjalnosti in spoštovanja do pisane besede.

 

Besedilo Anđelka Pogorilić