Poletavci-v-KD-Cerknica-8.10.2022

Poletavci in Najpoletavci 2022

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica z enotami se je, pod okriljem Mestne knjižnice Ljubljana, poletni bralni akciji Poletavci, 30 dni po 30 min branja, za otroke od 7. do 12. leta, pridružila peto leto zapored, akcijo Najpoletavci, za šolarje od 13. do 16. leta, pa je izpeljala drugič. Bralne sezname so mladi bralci do 10. septembra večinoma oddali v fizični obliki, nekaj jih je prispelo po klasični pošti ter preko spleta na naslov mladinski@kjuc.si. Priznanje in poletavsko majico (donacija knjižnice) je pridobilo 221 Poletavcev in 40 Najpoletavcev. Za Najpoletavce je bila skupna podelitev priznanj in majic ter žrebanje glavne nagrade, ki jo je prispeval Hervis d.o.o., v cerkniški knjižnici, 6. oktobra ob 17h. Set za tenis na plaži je prejela Živa Kovač. Vsem Najpoletavcem je knjižnica poklonila tudi kinovstopnico za predstavo po izbiri. Poletavci so imeli podelitev in žrebanje v Kulturnem domu Cerknica, v soboto, 8. oktobra ob 9.30. Po žrebanju Hervisove glavne nagrade (set za badminton), dobila jo je Ava Černe Kerep, so jim z deljenim, polovičnim donatorstvom knjižnice in KD Cerknica omogočili ogled sinhronizirane risanke Tudi miši gredo v nebesa. Tisti, ki niso uspeli priti na skupno podelitev, lahko majice in priznanja do konca decembra prevzamejo v njim najbližji enoti knjižnice. (Naj)poletavsko priznanje lahko mladi bralci vnovčijo kot eno prebrano knjigo za osvojitev Bralne značke 2022/23. Celoten potek akcije je v knjižnici vodila vodja mladinskega oddelka, Anita Leskovec, da se je zaključek (naj)poletavske akcije odvijal nemoteno so pripomogle Nevena Savić, Dominika Vovk Godeša in Karin Mlakar. Poletavska krila zgodb lahko v domače in neznane svetove ponesejo vsakogar. Naj bralne dni vrtinči tudi jesenski čas.

besedilo Anita Leskovec, foto Nevena Savić, Dominika Vovk Godeša

udovic-110

110-letnica rojstva pesnika, prevajalca, pripovednika, esejista Jožeta Udoviča

Ob 110-letnici rojstva pesnika, prevajalca, pripovednika, esejista Jožeta Udoviča, ki se je rodil leta 1912 v stolpu na cerkniškem Taboru, je knjižnica pripravila večer Udovičeve poezije in fotografije. Udovič je dobitnik dveh največjih priznanj: Prešernove nagrade za pesniško zbirko Ogledalo sanj in Sovretove za prevod Brochovega romana Vergilova smrt. Leta 1985 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Prisluhnili smo vrhunski Udovičevi poeziji v interpretaciji Ljobe Jenče in glasbeni spremljavi Zorana Škrinjarja ter si ogledali Udovičeve fotografije v izboru in postavitvi fotografa Hermana Pivka. Direktorica Marija Hribar je spregovorila o Udovičevih fotografijah, saj knjižnica hrani kar 2400 njegovih diapozitivov. Udovič je posnetke napravil na svojih poteh po Dolenjski, Beli krajini, Notranjski, Primorski in tujini po Italiji (Benetke, Firence …), veliko je fotografiral po Istri. Tako so nastale zbirke kozolcev, ostrnic, pokrajine …

Marija Hribar

Milan-Baraga-1

Varovanci VDC-ja na ogledu razstave v Starem trgu

V četrtek, 22. septembra 2022, smo imeli v enoti v Starem trgu prav poseben obisk. Obiskali so nas fantje in dekleta iz VDC Postojna – Enota Cerknica. Ogledali so si razstavo kvačkanih izdelkov in pletenin, ki jih izdeluje varovanec cerkniške enote VDC-ja Milan Baraga. Skupaj smo izpeljali prav zabavno, prijetno in glasbeno obarvano srečanje. Na koncu smo se posladkali z dobrotami, ki jih je prinesla Milanova mama. Se že veselimo naslednjega sodelovanja.

Anđelka Pogorilić

 

 

 

kim-45

Notranjska med prazgodovino in antiko

Notranjska med prazgodovino in antiko

V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica je arheolog dr. Boštjan Laharnar predstavil knjigo Od Okre do Albijske gore, s podnaslovom Notranjska med prazgodovino in antiko. Ožja Notranjska z občinami Cerknica, Loška dolina in Bloke spada pod postojnsko arheološko topografsko regijo, ki geografsko zajema širšo Notranjsko. Toponima Albijska gora (Snežnik) in Okra (Nanos), ki ju je zapisal že antični pisec Strabon, imata v notranjski pokrajini pomembno mesto. V knjigi je obravnavanih 123 arheoloških najdišč prazgodovinskih kovinskih obdobij in rimske dobe in najdb. Predstavljena je tudi zgodovina raziskav od Schönlebna (17. stoletje) do današnjih dni. Mejnik v raziskovanju arheologije je bila uporaba podatkov zračnega laserskega skeniranja zemeljskega površja, saj so rezultati presenetljivi; omogočili so tako vpogled v tlorise gradišč kot tudi v gradiščno krajino.

Človeka žalosti dejstvo, da veliko večino najdb predstavljajo predmeti, ki so jih odkrili »detektoraši« in ne z načrtnim arheološkim raziskovanjem. Arheološke najdbe so romale tudi na dražbe v tujini, kjer se je za njimi izgubila vsaka sled. Kravanjeva hiša, ki je predvidena za bodoči muzej, bi morala imeti arheološki oddelek z najdbami ožje Notranjske.