Povezava na naročilo in rezervacijo gradiva
Svetovni dan knjige in avtorskih pravic – poslanica Dušana Merca, predsednika DSP
Poslanica predsednika DSP ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic
Spomenica ob svetovnem dnevu knjige
Ali ste kdaj iz kakšnega romana iztrgali kakšno stran, prečrtali kakšen stavek? Če ste to storili, ste imeli prav. Ni se treba strinjati z vsem, kar piše v knjigi. S tem groznim dejanjem ste samo dokazali, da imate odnos do sveta, ki mu pripadate. In tudi odnos do sveta nekoga drugega – avtorja.
Še enkrat poglejte knjigo, ki ste jo malo popravili, poglejte okoli sebe in prisluhnite. Tišina je dobrodošla, da si rečete knjiga je kontravirus.
Ali ste opazili, da zato, ker berete romane in poezijo, bolje vidite in bolje slišite? Ali ste opazili, da ste tudi, če dobro pogledate vase ali pa se uzrete v zrcalu, v tem naključnem zrcalu, ki vam ga nastavlja knjiga, drugačni, celo lepši kakor ste za druge?
Te spremembe niso znaki bolezni, niti niso naključje neke narave, to je posledica knjižnega virusa. Podobe sveta niso lepše, ko si oddahnete od knjige. Tudi vi sami niste kaj prida drugačni, lepši ali boljši. To bi bila grda izmišljotina, grda laž. Tega v romanih in pesmih pač ni – grdih laži.
Nekoliko patetično rečeno velja: ves svet nam je po branju literature dostopen na nov način – ne prenašamo lažje človeških grdobij in nesreč tega sveta, nič bolje jih ne sprejemamo in ne razumemo, pa vendar dobi vse okoli nas nov prizvok, nov odtenek. Grdobije postanejo del nas in del našega sprejemanja sveta in ljudi, kakršni pač smo …
Ali se samo zdi ali je res, da se vedno znova splača brati in odložiti knjigo in pogledati še enkrat, še enkrat preveriti, ali je naš pogled na svet ostal povsem enak tistemu, ki smo ga zapustili, preden smo začeli brati?
In vsakokrat znova je nekoliko drugače. In, če govorimo v jeziku potrošniških reklam, ni samo to, v knjigi boste poleg sebe našli še svetove drugih ljudi, drugih življenj, davnih in neznanih, obudili jih boste in živeli z njimi potisočerjeno, za vedno.
Brati morate toliko časa, da vas preplavi kar lep in blagodejen občutek, ko ugotovite, da ste del ogromne skupnosti, da ste del vsega, kar je bilo že pred vami in bo za vami in da ste del čudovitega sveta, ki je boljši od tistega možnega, ki vam je dan samo z našim biološkim življenjem.
No, tako nekako, s knjigo postane življenje večno. Seveda govorim o življenju bralca. Bralca tujih romanov, tujih pesmi, tujih dram, tujih biografij, tujih potovanj, pravzaprav vseh žanrov, ker je pač vsaka knjiga s svojim bralcem nov žanr.
Toliko sem vas hotel zmotiti. Sedaj pa kar nazaj v tuje svetove, v strinjanje ali nestrinjanje.
Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev
Poslanica predsednika DSP ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic
Martin Krpan z Vrha z ilustracijami Božidarja Strmana
Domoljubna digitalna izdaja za domačo uporabo in bralno-likovno razvedrilo. Namenjeno otrokom in odraslim v branje, barvanje, razmišljanje,… v času “covid-19” so napisali na izdaji Levstikove povesti Martin Krpan, ki jo je ilustriral Božidar Strman – Mišo, oblikovala pa Polonca Strman.
Na povezavi MARTIN KRPAN Z VRHA je digitalna knjiga, ki si jo lahko natisnete.
“Zdravi ostanite!”
OSEBNI PREVZEM KNJIG PRED KNJIŽNICO JOŽETA UDOVIČA CERKNICA
V času zaprtja knjižnic od 20. aprila 2020 dalje nudimo našim članom osebni prevzem knjižnega gradiva pred Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica.
Storitev omogočamo iz zbirke KJUC, oddelek Cerknica v omejenem obsegu izključno za študijsko literaturo in leposlovje, ki je del učnega načrta. Naročite lahko do tri naslove gradiva na mesec. Prevzem gradiva bo potekal od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Prosimo vas, da upoštevate navodila stroke glede varnosti.
Postopek naročila in izposoje gradiva:
- V spletnem katalogu Cobiss preverite razpoložljivost gradiva v naši knjižnici v oddelku Cerknica
- Pišite nam na naslov: info@kjuc.si
Potrebujemo naslednje podatke:
* ime, priimek in številko vaše članske izkaznice
* točen naslov dela, ime avtorja, letnico izida publikacije
* telefonsko številko, na katero vas lahko pokličemo, da se dogovorimo o prevzemu
O vračanju gradiva bomo obveščali preko spletne strani in ostalih medijev, ko bodo knjižnice ponovno odprte.
Storitev ni namenjena članom, ki so se v knjižnico brezplačno vpisali v času zaprtja knjižnice preko spleta z namenom pridobitve dostopa do elektronskih knjig in ostalih elektronskih virov.
Vaša naročila bomo obdelali čimprej, hvala za razumevanje.
Spletni portal Zgodovina Slovenije – Sistory
SIstory – prosto dostopni viri s področja slovenskega zgodovinopisja
Spletni portal Zgodovina Slovenije – SIstory ureja Inštitut za novejšo zgodovino.
Na njem so, z urejenimi avtorskimi pravicami, prosto dostopne marsikatere publikacije (revije in monografije) s področja slovenskega zgodovinopisja, raziskovalni podatki, arhivski in tiskani viri. Gradivo je primerno za raziskovalce, študente, učence in vse ljubitelje zgodovine.
Uporabnik lahko do gradiva dostopa preko navigacije (menijskega sistema) in iskalnikov.
Na portalu SIstory so npr. prosto dostopni:
ARHIVSKI VIRI (Arhiv RS, Centralna pravosodna knjižnica, Narodna in študijska knjižnica, Slovenski šolski muzej, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zasebno arhivsko gradivo);
TISKANI VIRI (časopisni viri, knjižice in brošure, krajevni leksikoni, monografski in periodični tiskani viri, priročniki, sejni zapisi izvršnih in zakonodajnih teles, slovarji, statistične publikacije, uradni listi, zemljevidi in atlasi);
MUZEALIJE;
USTNI VIRI.
Po portalu lahko med drugim iščete tudi po REFERENČNIH ZBIRKAH, kamor je uvrščen tudi spletni biografski portal notranjci.si, ki ga gradi in ureja cerkniška knjižnica.
Na portalu so objavljene SERIJSKE PUBLIKACIJE s področja zgodovine, ŠOLSKA IN VISOKOŠOLSKA DELA (diplomska dela, magistrske naloge, doktorati, učbeniki, učni načrti), razni TIPKOPISI in ZBIRKE (programi slovenskih političnih organizacij).
Podatki so zbrani še v zavihkih KONFERENCE, PREDAVANJA, RAZSTAVE, seznam smrtnih žrtev I. in II. svetovne vojne, popisi prebivalstva, in drugih.
Uporabnik mora upoštevati splošne Pogoje uporabe in navodila za Navedbo vira.
Jože Udovič/Manca Udovič: Ta jata ptic
Manca Udovič, klasična in jazzovska pianistka ter skladateljica, je pesem svojega prastrica, Jožeta Udoviča prebrala na prav poseben način. Prisluhnite, kako pesnikove besede zazvenijo, ko se s klavirskimi tipkami poigrajo Mančini prsti.
Ta jata ptic je izšla v Udovičevi prvi pesniški zbirki Ogledalo sanj (1961), za katero je pesnik leta 1962 prejel Prešernovo nagrado. Večkrat je bila ponatisnjena in prevedena v ruski, češki in slovaški jezik. Objavljena je tudi v antologiji Pesmi, izboru poezije Udoviča, Ceneta Vipotnika in Antona Vodnika, ki jo je leta 1975 uredil Janko Kos, ter v antologiji slovenske poezije Sončnice poldneva, ki nosi naslov prav po Udovičevi pesmi. Pesmi sta za antologijo izbrala Peter Kolšek in Drago Bajt, ki je delo, izdano leta 1993, tudi uredil.
Podaljšano reševanje Mega kviza – 4. sklop Knjige so zakladi
Reševanje letošnjega MEGA kviza je zaradi trenutnih izrednih razmer podaljšano do 1. septembra 2020. Podaljšan je tudi spremljajoči likovni natečaj. Nagrajenci bodo znani v mesecu septembru.
Vabljeni k reševanju 4. sklopa kviza z naslovom Knjige so zakladi https://www.megakviz.si/kviz/sezona-201920/knjige-so-zakladi
Knjige niso zgolj listi papirja, pač pa prave zakladnice, ki bogatijo naše znanje, domišljijo in notranji svet, v njih je shranjena zgodovina in zabeleženi spomini.
Začetki cerkniškega knjižničarstva segajo v leto 1879, ko so ustanovili Narodno čitalnico in Narodno bralno društvo.
Prve knjižnice so poznali že v prazgodovini, bile so zasebne in last vladarjev. Prvo javno knjižnico so ustanovili v Rimu, knjižnice so imeli kar v sklopu javnih kopališč in term. Po razpadu rimskega cesarstva so javne knjižnice ponovno zaživele šele v renesansi; prva javna knjižnica v Evropi je bila Medičejska knjižnica v Firencah.
Do ustanovitve prvih univerz so bili samostani in samostanske knjižnice središče učenosti. Dragocenejše knjige so v knjižnicah zavarovali tako, da so jih na mize ali omare priklenili z debelimi verigami.
Skozi različna obdobja zgodovine so se nekateri pisci srečevali s prepovedmi in omejitvami pri objavi svojih del. Tudi Primož Trubar je bil na seznamu prepovedanih knjig.
| 3. sklop lahko rešiš na povezavi: https://www.megakviz.si/…/sezona-201920/od-rokopisa-do-tiska |
| Na spodnji povezavi lahko osnovnošolci, predvsem tisti od 4. razreda dalje, rešite 2. sklop kviza Ne piše se le na papir: https://www.megakviz.si/…/sezona-201…/ne-pise-se-le-na-papir |
| Če še niste rešili 1. sklopa Pišem, da ne pozabim, pa je le-ta dostopen na povezavi https://www.megakviz.si/k…/sezona-201920/pisem-da-ne-pozabim. |
Hans Christian Andersen: Hranilnik. Prevod iz danščine in branje dr. Silvana Orel Kos
Hans Christian Andersen: Hranilnik.
Prevod iz danščine in branje dr. Silvana Orel Kos
Naša domačinka dr. Silvana Orel Kos, prevajalka Andersenovih pravljic iz danskega jezika v slovenščino, nam ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki ga obeležujemo na rojstni dan velikega pravljičarja, prebira njegovo pravljico Hranilnik. Lepo vabljeni k poslušanju.
Posnetek si lahko ogledate na spodnji povezavi:
https://www.facebook.com/KnjiznicaJozetaUdovicaCerknica/videos/701627180577622/
Podaljšanje natečaja. Svojo zgodbo, kako ste nekoč preživljali počitnice, lahko oddate še do 1. septembra 2020.
Podaljšanje natečaja. Svojo zgodbo, kako ste nekoč preživljali počitnice, lahko oddate še do 1. septembra 2020. Nagrajenci bodo znani v začetku oktobra.
Domoznanski natečaj za starejše od 60 let – Zgodbe mojega kraja
- za starejše od 60 let
- zgodbo (le eno, ki ne presega 1600 besed) oddate do 1. septembra 2020 na Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za natečaj Zgodbe mojega kraja« ALI na mojkraj@mklj.si
- dopišite ime in priimek avtorja zgodbe, leto rojstva, stalni naslov, morebitni e-naslov in telefonsko številko
- deset najboljših zgodb bo nagrajenih
Več o natečaju na povezavi
V zadnjem mesecu zanimanje za e-knjige na Biblosu kar devetkrat višje
Zaradi karantene se je v zadnjem mesecu, ko fizična izposoja knjig v knjižnicah ni možna, povečalo tudi povpraševanje po izposoji elektronskih knjig.
V Sloveniji je spletna knjižnica in knjigarna Biblos zabeležila kar devetkrat višje povpraševanje po izposoji e-knjig. Trenutno jih je na portalu že skoraj 4000, dobrih 80 odstotkov jih je v slovenskem jeziku. Cerkniška knjižnica svojim bralcem ponuja dostop do najbolj aktualnih naslovov, trenutno je kupljenih 638 e-knjig.
Med najbolj branimi romani v preteklem mesecu so bile tudi v KJUC vseslovenske uspešnice – Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj, kriminalka Tadeja Goloba Jezero, ki na slovenski lestvici kraljuje s skoraj 6300 izposojami. Še vedno je popularen prvi del knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače Milene Miklavčič, biografija Svetlane Makarovič Luciferka, visoko pa se je zapeljal tudi Kolesar radijca Marka Radmiloviča. Kriminalke in predvsem lahkotni ljubezenski romani pa so tako kot v časih pred karanteno, tudi v elektronskem okolju največkrat na bralnih seznamih naših uporabnikov.
Veseli nas, da si elektronske knjige izposojajo tudi mlajši, tako so v preteklem mesecu prebirali Primoža Suhodolčana, Johna Greena in Roalda Dahla. Na Biblosu so prav osnovnošolcem in dijakom prosto dostopna tudi dela iz zakladnice klasikov slovenske književnosti, ki jih potrebujejo za šolska domača branja.
Da bi dostop do e-knjig in ostalih e-gradiv (poljudni in strokovni članki in revije) omogočili prav vsem, tudi tistim, ki še niso člani Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, smo v tem izrednem času ponudili možnost brezplačnega spletnega vpisa v knjižnico.
Biblos – video navodila za uporabo e-knjig na mobilnih napravah in osebnih računalnikih
