IMG_20200227_192156

Poezija klenega Notranjca Antona Frbežarja – Tonija

V starotrški knjižnici so se 27. februarja 2020 zbrali ljubitelji poezije klenega Notranjca Antona Frbežarja – Tonija, ki jih je po večletnem ustvarjanju obdaril s pesniško zbirko Drva žiulejna smo. Knjigo, ki je izšla v 100 izvodih, bogati zgoščenka z izjemno interpretacijo Frbežarjeve poezije ter 22 ilustracij Bineta Kreseta. Krese je ustvaril čudovito serijo risb s tušem na različnem papirju, ki bodo postavljene na ogled v prireditvenem prostoru knjižice do 20. marca 2020.

Pozdravne besede je zbranim namenila knjižničarka. Poezijo je ocenila kot osvobajajočo in intenzivno, čeprav jo kritiki definirajo kot šok poezijo, saj ob poslušanju prav zaskeli in celo zaboli – »al te klofne, al pa ne«. Nato je Miha Razdrih popeljal navzoče v bogato, pisano in razgibano pokrajino notranjske narečne poezije Antona Frbežarja. Frbežarjevo poezijo je odstiral tudi Damijan Stamenović Enzo, ki je poskrbel za prevode in interpretacijo pesmi v različnih jezikih. Spremljajoč glasbeni program, ki je pesniški večer izjemno popestril, je oblikoval Blaž Albreht. Po dobro uro trajajočem literarnem večeru je bil obiskovalcem avtor branih izsekov še vedno zavit v tančico skrivnosti. Vsem je bilo razumljivo le to, kar je Antonija Kuhar – Tona, avtorica spremne besede, napisala o zbirki in pesniku – pesmi so metaforično preproste, idejno močne in grobe, pesnik pa trd in neizprosen.

Anđelka Pogorilić

Fotografije s predstavitve knjige

 

 

IMG_20200224_102108

Delavnica z akademsko slikarko Karmen Bajec

V Enoti Maričke Žnidaršič Stari trg pri Ložu je 24. februarja 2020 potekala delavnica v organizaciji dipl. akademske slikarke Karmen Bajec, ki je ustvarila ilustracije za novo izdajo slikanice Metuljček cekinček, v kateri je zbranih 21 pesmi sodobnega klasika Janeza Bitenca.

Slikanica s pomočjo večnih pesmi Janeza Bitenca in pravljičnih ilustracij otroka vodi skozi letne čase, od jutra do večera. Ponuja motive iz vsakdana, zlasti iz naravnega okolja. Otroci iz Vrtca Polhek so skozi interaktivno druženje spoznali številne Bitenčeve pesmi, ki jih prepevajo vse generacije in so ponarodele. Glasbeno-pravljično predstavitev slikanice je dopolnila razstava izvirnih ilustracij, ki so bile na ogled v prireditvenem prostoru knjižnice v Starem trgu do konca februarja 2020.

Anđelka Pogorilić

IMG_20200225_142502

Pustne knjige

Enoto Ivana Čampa Nova vas so danes popoldne obiskale prav posebne pustne knjige. Hm … Za naše knjižne police so bile prevelike, v razstavno vitrino niso mogle, pa so si izbrale nekaj izvodov gradiva iz novovaške knjižnične zbirke, se z veseljem postavile pred fotoaparat ter se z nasmeškom na obrazu odpravile nazaj proti domu. Ob zapisanih zanimivostih bodo vesel pustni torek preživele v svojem najljubšem domačem kotičku.

Anita Leskovec

 
bty
bty
 
20200217_173813

Počitniški tečaj izdelovanja mask v knjižnici

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica je tudi letos z Enoto Ivana Matičiča na Rakeku zimske počitnikarje od 8. do 15. leta povabila na popoldansko ustvarjalno druženje. Brezplačen tečaj izdelovanja mask sta pripravili in vodili mentorica Karmen Petrič in njena pomočnica Sonja Vrhovnik iz Kulturnega društva Rak Rakek. Od 15. do 18. ure so s pomočjo svinčnika, škarij, kartona, lepila in barv izdelovali razigrane pustne lepenke. V prireditvenem prostoru cerkniške knjižnice se je ustvarjalno vzdušje iskrilo v ponedeljek, 17. 2., nič drugače ni bilo v sredo, 19. 2. 2020, na Rakeku. Letošnja zima je bila prav mila, skoraj je ni bilo treba odganjati, zato bodo pisani kolaži, ki so jih tečajniki odnesli domov, še dolgo v lep okras in veselje. Sodelovanje domačih organizacij in ustanov se je ponovno izkazalo kot najboljši način za dosego pravih rezultatov in zadovoljstvo vseh udeleženih. Veselimo se novih priložnosti, ko bo ustvarjalnost tkala nepozabne urice in prijateljstva.

                                                                                                                  Anita Leskovec

DSC01483_resize

Rapalska meja, drugi del

S februarskim predavanjem, ki ga je organizirala Domoznanska skupina pri Knjižnici Cerknica, je Tine Schein nadaljeval s predstavitvijo raziskovanj rapalske meje. S kratkim povzetkom prvega predavanja o delih rapalske meje, ki je bilo v mesecu oktobru 2019, je obiskovalce seznanil z nekaterimi osnovni podatki: pogodbo sta leta 1920 podpisali Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevina Italija; na pogajanjih ni bilo predstavnikov slovenskega naroda, meja v pogodbi ni bila natančno določena, temveč le okvirno.

Predstavljen je bil del utrdbenega pasu XI. Armadnega zbora znotraj XXIII. sektorja Postojna: kasarna na vrhu Javornika, kasarna GdF Monte Pomario, miniran objekt na javorniški cesti, Javornik ‒ lovska koča, Debeli kamen, Pri Janezu, Pri Koritu, Plešivica, Snežnik, Sviščaki, Otoške doline ‒ milica, GdF Otoške doline in GaF Otoške doline, Monte lome kasarna, kapelica in kaverne Monte Lome 1 in 2.

Prisluhnili smo tudi zgodbi o Hermanu Schönburgu Waldenburgu, takratnemu lastniku gozdov pod Snežnikom, ki je leta 1923 obiskal Mussolinija in mu podaril vrh gore Snežnik, da bi na ta način zaščitil svoje gozdove, ki so se znašli v dveh državah. Mussolini je njegovo ‘darilo’ predal italijanskemu fašističnemu pesniku Gabrielu d’Annuziu, ki je zato dobil plemiški naziv di Monte Nevoso.

Na diapozitivih smo si lahko ogledali takratni denar Kraljevine SHS, Kraljevine Jugoslavije in Kraljevine Italije, pa tudi različne znamke iz tistega časa.

Marija Hribar

Foto: Tine Šubic
Fotografije s predavanja

20200206_100957

Obisk unških osnovnošolcev

V okviru kulturnega dne so rakovško knjižnico v četrtek, 6. februarja, obiskali učenci in učitelji 1. – 4. razreda Podružnične šole Rudolfa Maistra Unec.

Knjižničarka Nevena Savić jim je pripravila bibliopedagoško uro in ugotovila, da zelo dobro poznajo knjižnični bonton. Zato so več časa namenili pogovoru, branju zgodbic, pesmic in reševanju ugank. Prelistali so tudi nekaj zanimivih knjig in preizkusili delovanje bralnika ter branje elektronske knjige. Obisk se je zaključil tako, kot se spodobi za predpustni čas – z Butalci in njihovo prigodo o nastanku butalskega grba.

Nevena Savić