Posts in category: Novice

Praznik knjige je v Enoti Maričke Žnidaršič Stari trg pri Ložu zaznamovala 150-letnica rojstva velikega pripovednika Frana Milčinskega. Bralno druženje so popestrile članice Bralnega krožka Fran Milčinski DU Loška doline, učenke OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu in ljubitelji knjig, ki so prebirali zgodbe o Butalcih, ali pa so le prisluhnili bralnemu izboru sodelujočih. Čeprav butalske zgodbe niso vezane na določen čas in kraj, saj Butalca tudi danes najdeš kadarkoli in kjerkoli, so bralni navdušenci našli neposredne dokaze, da so Butale prav v teh krajih. To so, med drugim, prevračanje besed, celo spodmikanje besednih pomenov v pogovornem jeziku, premišljeno oblikovan slog, besedne igre in najpomembnejši dokaz – grb, ki je v uporabi še dandanes. Kot je zapisal Milčinski, so se Butalci razselili daleč po svetu, ostali pa so, kar so bili. Tem pomembnim ugotovitvam je nedvomno botrovala bogata pojedina, ki jo je pripravilo Društvo kmečkih žena in deklet na podeželju Ostrnice. Še posebej jim je teknilo cimetovo pecivo s Trubarjevega krožnika, ki ga je v Lož prinesla članica krožka naravnost iz Tübingena, s Trubarjeve poti po Nemčiji. Pot je poimenovana po slovenskem protestantskem pridigarju, duhovniku, prevajalcu in avtorju prvih dveh slovenskih tiskanih knjig, Primožu Trubarju. Leto 2017 je namreč razglašeno za evropsko leto reformacije.

Butalci na obisku – Noč knjige v Starem trgu

Danes mineva natanko 100 let od smrti Cerkničana Frana Gerbiča. O njegovem skladateljskem in nasploh glasbenem delu je že marsikaj znanega, manj znani pa so spomini sina Huga na očetovo ustvarjanje. Hugo Gerbič jih je zapisal leta 1925/26.

Komponiral pa je moj oče večinoma zunaj v prirodi. Najčešče je šel v javorniški gozd ob jezeru, ali pa tudi k razvalini na Loškem, od koder se odpira krasen razgled na Cerkniško dolino, daleč tja čez križke griče proti Snežniku. Trdil je, da mu šum dreves in sijaj prirode pomaga pri sprejanju in tkanju posameznih motivov. Hodil je sem ter tja po trati, tiho žvižgal predse in nosil zapisnik v rokah. Potem je naglo sedel na kako skalo ali pa deblo in začel zapisovati glasbene motive. (…) Splošno lahko trdim, da je očeta h kompozicijam vedno bolj inspirirala svobodna kmečka gruda in nje prebivalci. Predvsem pa je ljubil svoj rojstni kraj Cerknico in tam so nastajala njegova najlepša dela.

Fran Gerbič na notranjci.si

Antonija Udovč, rojena Marinčič
30. 5. 1886 ‒ 23. 3. 1917

Udovičeva mati je bila doma z Bača pri Knežaku. Oktobra 1911 se je poročila z Josipom Udovčem iz Zelš pri Cerknici. 

 

V rebri sanjam, Mladika, 1935

Na cerkniškem pokopališču je postavljen nagrobnik, ki ga je postavil sam pesnikov oče v spomin na sina Leona in ženo Tončko. Ker je ves obrasel z bršljanom, ga je Jože Udovič v dnevniških zapisih imenoval grob z možicem.

 

Na marčevski pravljični urici v Starem trgu so otroci prisluhnili še eni pravljici Frana Milčinskega. Slišali so, kaj vse se lahko zgodi, ko je gospod prelen, da bi sam stopil na vrt po hruške, in ponje pošlje medveda. Dolga in zapletena zmeda se konča s prazno hišo in zmendranimi hruškami. Ob tej poučni »historiji« so mali modrijani premišljali o lenobi in o tem, da ni pametno prelagati na druge, kar lahko bolje in hitreje opraviš sam.

»Drevesu pa ni dalo miru. Moralo je razodeti svojo modrost in je spregovorilo: »Kaj ti pravim, gospod! Sam bi šel po hruške, pa bi vsega tega ne bilo.«       
Fran Milčinski           

Anđelka Pogorilić

Pravljična urica z ustvarjalno delavnico

 

V Novi vasi najmlajše čakajo novi bralni kufrčki. Bralno presenečenje z zebro, tigrom in gasilskim vozilom.

Ivan Čampa, Šotor v zatišju (1941)

Letošnje zimske počitnice so prinesle obilo možnosti za aktivno preživljanje prostih dni v naravi, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica pa je šolarje od 4. razreda OŠ dalje v svoje prostore povabila tudi na brezplačne ustvarjalne urice. Gospod Marko Kebe je v Cerknici v dopoldanskem času od 9h do 11h, od ponedeljka do petka, za pet tečajnikov pripravil 10-urni tečaj osnov računalništva, gospa Maja Petkovšek Hrovatin pa je v Cerknici in na Rakeku od torka 28. 2. do petka 3. 3. izvajala počitniške kvačkarije. V Enoti Rakek so se kvačkarice družile dopoldne od 11h do 12.30, v cerkniški knjižnici pa so kvačkane petlje rasle popoldne od 17h do 18.30. Nastale so prve male umetnine. Čas, ki so ga vsi udeleženci delavnic preživeli ob prijetnem druženju, je kar prehitro minil. Čas, ko nakvačkaš nova znanja, poznanstva in prijateljstva, je neizbrisljiv.

Anita Leskovec

V knjižnici na Rakeku je bilo 14. marca 2017 govora o rodoslovju. V okviru večerov z znanimi krajani, ki jih rakovška knjižnica organizira v sodelovanju z Društvom upokojencev Rakek, so gostili Leona Drameta.

V pogovoru s Francem Perkom je obiskovalcem predstavil rodoslovno vedo, tehnike in vire, ki jih pri svojem delu uporablja, ter številne podatke in zanimivosti, vezane na rodoslovno zgodovino družin z Rakeka in okolice.

Domačin, sicer zaposlen na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni, je znan kot vsestransko aktiven. Kot velik poznavalec rodoslovja je član Slovenskega etnološkega društva ter Slovenskega rodoslovnega društva in razpolaga z eno največjih rodoslovnih zbirk na svetu.

Je aktiven član številnih društev iz različnih področij, deluje kot mentor učencem in dijakom ter se udejstvuje kot prostovoljec.

Je imetnik spominske medalje in znaka Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Leta 2014 je prejel Bronasto taborsko priznanje Občine Cerknica in Plaketo Državnega sveta za prostovoljstvo leta 2016.

Nevena Savić

Večer z Leonom Drametom

Črt Kanoni, ki je sin dr. Janeza Kanonija, pionirja slovenske psihiatrije, je na večeru v prvem delu predstavil zgodovino slovenske psihiatrije z naslovom Od blaznice do klinike: 1881‒2011: 130 let slovenske psihiatrije. Eden izmed predstojnikov je bil tudi Cerkničan dr. Alfred Šerko (1879‒1938), filozof, nevropsihiater, dekan, rektor, ljubitelj živali, dreser kač. Predavatelj je povedal tudi eno izmed različic, kako je dr. Šerko na dvoboju s sabljo izgubil prst, ki ga je potem hranil v kozarčku s formalinom.

V drugem delu je Tomaž Čeč, direktor založbe Maks Viktor, skupaj z avtorjem Črtom Kanonijem predstavil roman Osma žrtev ali rekviem za likvidatorja. Dogajanje psihološke kriminalke je postavljeno v Ljubljano v štirideseta leta prejšnjega stoletja, v takratno Bolnišnico za duševne in živčne bolezni na Studencu.