domzale1

Domžalski knjižničarji na ogledu cerkniškega domoznanstva

Oktobra meseca so si domoznanstvo v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica ogledali knjižničarji iz Knjižnice Domžale.

Direktorica KJUC Marija Hribar je predstavila domoznanski oddelek KJUC, ki deluje od leta 1992, ko je začel načrtno zbirati, obdelovati, tudi članke iz periodičnega tiska, hraniti in posredovati domoznansko gradivo s področja treh notranjskih občin Cerknice, Loške doline in Blok. Zbirka vsebuje več kot 7000 enot, med katerimi so najštevilčnejše knjige, časopisi, rokopisi, notno, kartografsko in slikovno gradivo, video, zvočni posnetki, drobni tisk (prospekti, plakati, vabila), diplome, kataloge … Od leta 2007 do 2017 je knjižnica pridobila dragocene raritete, v katerih so omenjeni notranjski kraji in ljudje od 16. stoletja naprej.  Veliko vprašanj se je nanašalo na sprejemanje in hrambo arhivov društev, organizacij, družin, posameznikov. Ustanova je lahko uspešna le tedaj, če si pridobi zaupanje.

Na strokovnem srečanju je bila izpostavljena tudi publicistična dejavnost, knjižnica skupaj z založbo Maks Viktor uspešno prevaja in izdaja krasoslovna dela iz 18. stoletja. Ustavili smo se pri posameznih domoznanskih projektih, ki so imeli širši odmev v slovenskem prostoru. Skupaj smo si ogledali prizidek, v katerem ima od leta 2019 nove prostore arhiv domoznanskega oddelka. Skušali smo odgovoriti na vprašanja o vzdrževanju mikroklimatskih razmer v prostoru, saj ne obstaja idealna stopnja temperature in relativne vlage, ki bi veljala za vse gradivo enako.

Predstavljen je bil tudi spletni portal eNotranjska, vzpostavljen leta 2022. Leksikon je delo Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, Notranjskega regijskega parka in Občine Cerknica oziroma sodelavcev občinskega glasila Slivniški pogledi. Domžalski knjižničarji so bili nad videnim in slišanim navdušeni.

Marija Hribar

 

Melhorca-Kosmac-Marija

Tihotapka Melhiorca sreča Steinberga

V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine 2024 je Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica gostila Mestni muzej Idrija, kustosinjo Marijo Terpin Mlinar in direktorja muzeja dr. Miha Kosmača. Marija Terpin Mlinar je predstavila slikanico Tihotapka Melhiorca na obisku pri Steinbergu. Osnova za zgodbo je resnična zgodovinska oseba iz 18. stoletja Marina Melhiorca, ki je tihotapila živo srebro in prekupčevala s čipkami. Leta 1729 so jo zaprli na idrijski grad, kazenski proces pa je vodil Franc Anton Steinberg. Do nenavadnega zapisa procesa je Marija Terpin Mlinar prišla, ko je raziskovala čipkarstvo v arhivu v Ljubljani in v Gradcu. Za Cerknico je morda še bolj kot Melhiorca zanimiv Steinberg, ki je takrat na idrijskem gradu poleg upravljanja idrijskega rudnika očitno opravljal tudi sodniško službo. Kako jo je kaznoval, ne vemo, saj ravno zapisa o zaključku procesa ni v arhivu. Slikanico krasijo ilustracije Irene Gubanc. Melhi AR z novimi 2D in 3D vsebinami – obogateno resničnostjo – nadgrajuje in bogati slikanico. Razstava je na ogled do 10. decembra 2024 v razstavnem prostoru Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica.

Marija Hribar

v-objemu-zvoka-in-slike-

Poletne počitnice s knjižnico 

Poletne počitnice s knjižnico 

Poletni čas šolarjem pričara nasmejan obraz, saj imajo dva meseca brezskrbnih ur, ki jih lahko preživijo tudi po svoje. Knjige so tiste zveste prijateljice, ki nas na krilih prostega časa popeljejo v različne svetove, tudi take, ki si jih sami ne bi mogli domisliti, in če ima otrok svojo člansko izkaznico, lahko ob izposoji gradiva na zbirni karton  prilepi nalepko žabico. Krasno! Ko na vseh sedmih lokvanjih čepi žabica, dobi nagradico! Kakšno veselje! V prostorih knjižnice odmeva pravo regljanje. Kaj ni veselo tudi v igralnem kotičku mladinskega oddelka? Med počitnicami je le-ta vabil s sloganom Izdelaj origami, izreži, pobarvaj. Zgibanje papirja, prstna lutka slon ali mavrica pobarvank so prebujale ustvarjalno žilico. Ob ogledu območne razstave mladih likovnikov občine Cerknica V objemu slike in zvoka, vrtčevske razstave recikliranih oblačil skupine Tigrčki Kdo je napravil Vidku srajčico? Jaz sem napravil Vidku srajčico! ter ob razstavi izdelkov s cerkniških pravljičnih uric 2023, 2024, Pravljični utrinki, so se zaiskrile nove ideje.  V ugankarskem kotičku v Cerknici in na Rakeku pa so šolarji lahko rešili tudi Kviz Rudolfa Maistra. Končno geslo domoljub je vsakemu omogočilo, da je šel v nagradni boben. Za žrebanje je slikanice Deklica in general darovala založba Ajda, IBO Gomboc. Kaj pa polet s knjigo? To poletje so se šolarji lahko že sedmič pridružili Poletavcem in četrtič NajPoletavcem. Časa za branje je bilo veliko, pa tudi število sodelujočih  je bilo zopet rekordno. Diplome, majice in vabilo na zaključno prireditev si je prislužilo 214 Poletavcev in 57 NajPoletavcev. Dan za (Naj)Poletavce je namenjen omenjeni skupini šolarjev, vsi pa lahko mladinski oddelek Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica obiščete tudi v novem šolskem letu. V ugankarskem kotičku vas čakata mesečni uganki za šolarje in predšolske otroke, v vitrini mladinskega oddelka je do konca oktobra na ogled razstava lanskoletnih vrtčevskih »Zajčkov« Vozila iz lesenega odpadnega materiala, najmlajši od 4. leta dalje pa so tudi letos vabljeni na pravljične urice z delavnico. Vabljeni. Žabice regljajo ves čas. Rega – kvak – kvak – gremo brž brat!

Anita Leskovec

 

1727346346896

Življenje z volkovi skozi oči umetnikov

V knjižnici Stari trg pri Ložu so 25. septembra 2024 predstavili knjigo Življenje z volkovi, ki je nastala kot rezultat umetniške delavnice v sklopu projekta LIFE WOLFALPS EU. Delavnico so junija 2022 organizirali v sodelovanju z mednarodno umetniško organizacijo Artist for Nature Foundation in Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani. Umetniki iz Slovenije in tujine so ob tem obiskali lokalne prebivalce in spoznali njihov pogled na življenje ob prisotnosti volkov. Na prireditvi je raziskovalka Ana Pšeničnik poudarila, da je sobivanje z volkovi zahtevno, a bistvenega pomena za ohranjanje narave. Volkovi lahko povzročijo težave, kot so napadi na domače živali, vendar njihova prisotnost odraža zdrav in dobro ohranjen ekosistem, kar koristi tudi ljudem. Pšeničnikova je poudarila, da je pozitiven odnos prebivalcev ključen za uspešno sobivanje z velikimi zvermi. Posebno zahvalo je izrekla Juretu Kordišu, Janezu Trudnu, Janezu Antončiču, Tadeju Jermanu, fotografu Edvardu Šegi in mag. Karmen Bajec, ki so s svojim gostoljubjem in sodelovanjem prispevali k uspehu delavnice. Dogodek je prepletel umetnost, znanost in lokalno skupnost, kar je ključno za ohranjanje narave in kulture sobivanja.

Besedilo: Anđelka Pogorilić

Fotografije: Karmen Bajec

Rapis1

Poziv za sodelovanje na pesniškem natečaju »Pesmi izpod Snežnika«

Poziv za sodelovanje na pesniškem natečaju »Pesmi izpod Snežnika«

Enota Maričke Žnidaršič Stari trg pri Ložu in Javni zavod Snežnik vabita ustvarjalce in ljubitelje poezije k sodelovanju na pesniškem natečaju Pesmi izpod Snežnika, ki piscem poezije ponuja priložnost, da izrazijo svojo ustvarjalnost skozi poezijo in obenem obeležijo 110. obletnico rojstva notranjske pesnice Maričke Žnidaršič. Sodelujoči umetniki bodo soustvarjali literarni večer, posvečen Marički Žnidaršič, njihove pesmi pa bodo v naslednjem letu objavljene v lokalnem glasilu Obrh.

Navodila za sodelovanje:

Vsak udeleženec naj prispeva dve pesmi, ki se navezujeta na temo motivov Notranjske v vseh letnih časih in ljubezni do domače pokrajine. Sodelovanje je namenjeno ustvarjalcem iz Loške doline.

Rok za prijavo je do 5. novembra 2024 na elektronski naslov: info@kjuc.si IN tic.loz@zavod-sneznik.si (s pripisom Pesmi izpod Snežnika) ali na telefonsko številko 01 7091 078.

Zaključni literarni dogodek bo v petek, 15. novembra, ob 18. uri, v prireditvenem prostoru knjižnice v Starem trgu.

Sodelujte in prispevajte k bogatenju naše literarne dediščine. Z veseljem pričakujemo vaše prispevke in se veselimo sodelovanja!

l_675221RAZSTAVA-MODELOV-LOKOMOTIV-LEON-DRAME-IN-VELIBOR-VRHOVAC-09-FOTO-LJUBO-VUKELIC

Igrali smo se z lokomotivami

Rakek je doživel rast in razvoj predvsem s prihodom Južne železnice. Čez dve leti bomo beležili 170. obletnico prihoda prvega vlaka na našo železniško postajo.

Večina izmed nas se je v otroštvu navduševala nad vlaki in železnico, nekateri to zanimanje in veselje ohranjajo tudi v odrasli dobi. Zbiranje modelov lokomotiv je zagotovo zanimiv, edinstven in tudi drag hobi. Leon Drame in Velibor Vrhovac sta že nekaj desetletij navdušena zbiratelja modelov lokomotiv in hkrati delujeta kot člana vlakoljubne sekcije PHD Javorniki.

V rakovški knjižnici sta 12. septembra predstavila svoji zbirki, ki skupaj štejeta več kot 60 modelov. Nekaj zanimivejših in redkejših primerkov lokomotiv sta tudi razstavila v vitrini, kjer bodo na ogled do 4. oktobra.

Obiskovalci so lahko občudovali gibanje na dveh ploščah, maketah železnice. Prva se upravlja digitalno (z aplikacijo na mobilnem telefonu ali tablici), druga analogno.

Laični opazovalci smo prepoznali le tiste lokomotive, ki jih videvamo na domačih tirih zato je bila dobrodošla razlaga poznavalcev. Vsak model ima svojo zgodbo, predstavlja zgodovino in lastnosti posamezne lokomotive. Narejeni so tako, da oponašajo dejansko gibanje in zvoke pravih, zato so njihovo vožnjo z navdušenjem opazovali tako mali kot tudi mi, malo starejši otroci.

Najstarejša lokomotiva, ki še vozi po naših tirih, je model SŽ 661, t. i. Kennedy, letnik 1964. Na področju bivše države se jih vozi še nekaj, omenjena je bila že upokojena in ponovno aktivirana po žledolomu. Iz te serije ameriških lokomotiv je bila tudi prva dizel-električna lokomotiva v bivši Jugoslaviji, kjer so jih pozneje tudi proizvajali. Trenutno na naših progah prednjačijo vlaki nemške izdelave.

Zapisala Nevena Savić

DSC6142-Edit-Edit

Marjanin pesniški Ocean življenja pospremil Ditkin glas

Tik pred zaključkom poletja je v cerkniški knjižnici svojo pesniško zbirko predstavila Marjana Jager, že nekaj let Cerkničanka, ki svoj navdih, inspiracijo, pogum in tudi uteho poišče ob njej bližnjem gozdu in jezeru. Jezeru, ki je zares Ocean življenja, kot je naslovila zbirko, s katero po osebnih preizkušnjah in preobrazbi ponosno pluje po novih življenjskih valovih.

Z Marjanino poezijo, oddaljeno od vsakdana, ki ga zapovedujejo zunanja pričakovanja, sodbe, omejitve, nenazadnje je oddaljena od notranjega kritika, primerjanja in stremljenja po ugajanju, so se na večeru, skozi katerega je krmarila Vesna Telič Kovač, prav posebej zlile uglasbene pesmi Ferija Lainščka in Toneta Pavčka, ki jih tenkočutno prepeva koroška glasbenica Ditka.

Edita Čepin, z umetniškim imenom Ditka, je publiko navdušila z znanimi Ne bodi kot drugi, Školjka, Med nama je angel, Dober dan, življenje in z najnovejšo Ljubim te, ljubim, ljubezen. Ne bodi, kar nisi smo zaznali ob prebranih pesmih in ko je pesem Ne bodi, kar nisi zapela simpatična kantavtorica ob klaviaturski spremljavi očeta Gorazda.

Smisel je v tem, da pustimo droben pečat, odtis in sled, iz katerih bo vzniknilo nekaj novega in lepega. Vzniknil je Ocean in nove vezi, ki povezujejo, a ne vežejo.

Vesna Telič Kovač

Foto Sebastjan Zelič