V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica so novembra odprli razstavo o rapalski meji, ki jo je obiskovalcem predstavil izr. prof. dr. Bojan Balkovec z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Poleg njega so pri nastanku razstave sodelovali še Božo Repe, Peter Mikša, Matija Zorn, Božidar Flajšman, Manca Volk Bahun, Primož Gašperič, Rok Ciglič, Darja Kerec, Alenka Fikfak in Janez Grom. Razstava je nastala v okviru projekta Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine ter spomina.
Kraljevina SHS in Kraljevina Italija sta 12. novembra 1920 v italijanskem Rapallu podpisali pogodbo, s katero je bila po prvi svetovni vojni določena meja med državama. Med podpisniki pogodbe na strani Kraljevine SHS ni bilo slovenskega predstavnika, pogajanja pa so se za jugoslovansko stran končala neuspešno, saj je kar tretjina slovenskega ozemlja pripadla Kraljevini Italiji. Kot je poudaril dr. Balkovec, je bil eden izmed razlogov za takšen izid tudi dejstvo, da so Italijani prisluškovali jugoslovanskim pogajalcem.
Z vzpostavitvijo rapalske meje je Italija pridobila nadzor nad strateško pomembnimi točkami, med drugim nad prehodom med Kanalsko in Ziljsko dolino ter Postojnskimi vrati, ki predstavljajo najnižji prehod med Furlanijo in Srednjo Evropo. Poleg tega so si zagotovili oblast nad ključnima severnojadranskima pristaniščema Trstom in Reko, nekaterimi otoki v Kvarnerskem zalivu ter Zadrom.
Prebivalcem Notranjske je nova meja postavila mejnike tik za domačim pragom, pretrgala vsakdanje poti in globoko zaznamovala življenje na obmejnem območju. Razstava bo v cerkniški knjižnici na ogled do 12. decembra.
Tekst: Marija Hribar
Foto: Tine Šubic

