Arheološko najdišče Žerunšček v železni dobi:  od leta 1000 pr. n. št. do prihoda Rimljanov

Na predavanju v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica smo prisluhnili dr. Boštjanu Laharnarju, višjemu kustosu v Narodnem muzeju Ljubljana. Njegovo raziskovalno področje je obdobje prazgodovine pa vse do rimske kolonizacije naših krajev. Leta 2009 je v Arheološkem vestniku objavil prispevek o železnodobnem gradišču Žerunšček. Leta 2012 je doktoriral z disertacijo z naslovom Notranjska med prazgodovino in antiko.

Prvi, ki je Žerunšček prepoznal kot arheološko najdišče, je bil Jernej Pečnik, in sicer v opisu karte prazgodovinskih najdišč iz leta 1889. O Žerunščku je pisala tudi Mehtilda Urleb, opis s prvo skico najdišča pa je napravil Tine Schein v diplomski nalogi leta 1988, ki je bila kmalu po predaji v knjižnico filozofske fakultete ukradena.

Gradišča so najbolj značilna oblika železnodobnih naselbin.

Dr. Boštjan Laharnar je predstavil gradišča železne dobe ob Cerkniškem jezeru in v Loški dolini: Cvinger, Tržišče, gradišče na Slivnici, Slivnica, Špička, Zajčji hrib, Žerunšček, Lisjak, Grična planjava, Stražišče, Križna gora, Mali vrhek, Ulaka, Šmaraški vrh, Graček in Gradec. Zaradi laserskega skeniranja zemeljskega površja (lidar) je tudi v arheologiji prišlo do novih spoznanj.

 

Več v majski številki Slivniških pogledov