V starotrški knjižnici so 9. maja odprli gostujočo razstavo Mestnega muzeja Ljubljana z naslovom »Pinxi me ergo sum – Naslikal sem se, torej sem«. Razstava predstavlja risbe Otona Župančiča, ki ga v prvi vrsti poznamo kot pesnika, dramatika, esejista in prevajalca. Čeprav je bilo risanje za pesnika le ljubiteljska dejavnost in njegove risbe niso dela, za katera bi se zanimala umetnostna zgodovina, imajo za krajane Loške doline neprecenljivo vrednost. Med drugim upodabljajo tudi motive iz okolice Koče vasi, kjer se mu je po trinajstih letih pesniškega molka pred skoraj stoletjem oglasila pesniška muza. Tam je zasnoval svoj lirski ciklus Med ostrnicami in se posvečal slikanju prizorov iz narave. Kar je Otona Župančiča v Loški dolini najbolj pritegnilo, ni bil gradič s svojimi gosti, čeprav mu je omogočal udobno bivanje in delo, temveč prvinska in nedotaknjena narava ter preprosti domačini po vaseh. Pesnik se je pogosto odpravil po travniku ali ob potoku proti Staremu trgu, nekajkrat celo do Golobine. Nekoč ga je ob Obrhu srečala starotrška pesnica Marička Žnidaršič, ki je utrip vročega poletnega dne ob Obrhu ujela v svojem zapisu “Notranjkinih troje srečanj”. Ob doživeti interpretaciji Marjete Nelc so si obiskovalci lahko živo predstavljali drobno postavo, oblečeno v belo platneno obleko, kako sanjavo stopa po mehki poljski poti proti Staremu trgu. Z ustreznim izborom iz Župančičeve bogate književne dediščine ter s spomini njegovih sodobnikov in domačinov iz Loške doline so interpreti, recitatorji, mlade glasbenice in učenci predstavili pesnikovo življenje, delo in bivanje v gradiču Koča vas. Z zvoki iz belokranjskega narodnega zaklada so večer popestrile učenke Glasbene šole Frana Gerbiča: Hedvika Sterle, Karin Mlakar in Nika Gutnik. Šopek pesmi iz bogatega pesniškega opusa za otroke so interpretirali učenci 5. razreda Osnovne šole heroja Janeza Hribarja. Plesna skupina pod vodstvom mentorice Marjete Nelc se je predstavila z belokranjskim plesom Lepa Anka kolo vodi. Janja Urbiha je v vlogi grofice Grete Schollmayer obiskovalcem približala podobe iz preteklosti Koče vasi, kraja in ljudi. Beno Peček je z vrhunsko interpretacijo utiral pot Župančičevim verzom iz pesniške zbirke Med ostrnicami. Milena Ožbolt je iztrgala iz pozabe drobce spominov domačinov na pesnika, ki se nezadržno odmikajo in izginjajo, medtem ko je knjižničarka prepletala nastopajoče z vezno besedo. Dogodek je sklenila avtorica razstave in višja kustosinja v Mestnem muzeju Ljubljana, Ana Pokrajac Iskra, ki je predstavila pesniško slikovno zapuščino. Pojasnila je, da je Mestni muzej Ljubljana večino risb, ki so sicer v sklopu spominske zbirke Otona Župančiča, prejel od pesnikovih dedičev. Nekaj risb, ki so zvečine spremljava Župančičevemu pisanju, hrani tudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Za razstavo v Starem trgu je avtorica naredila izbor del iz sedmih skicirk in mape s posameznimi risbami. Risbe v skicirkah je bilo zaradi zvezane oblike mogoče prikazati le preko reprodukcij, medtem ko so bile risbe, ohranjene na posameznih listih, na ogled v izvirniku. Skupaj je sicer 158 risb. Na koncu je sledilo uradno odprtje te izjemno pomembne razstave za Loško dolino.
Dogodek je potekal v sodelovanju knjižnice in Javnega zavoda Snežnik, ki je poskrbel za organizacijo varovanja Župančičevih risb do 31 maja.
Anđelka Pogorilić
