Posts in category: Novice

Hospickafe v cerkniški knjižnici

Konec maja se je v knjižnici predstavilo Slovensko društvo Hospic – območni odbor Primorsko –Notranjska, ki je eden od desetih območnih odborov po Sloveniji. Po glasbeni točki je predsednik območnega odbora Ernest Margon predstavil program društva: spremljanje umirajočih bolnikov in njihovih svojcev, žalovanje, detabuizacija smrti ter prostovoljstvo. Osrednja tema cerkniškega dogodka je bila Skrb za svojca z demenco v domačem okolju z gostjama Alenko Veber in voditeljico Ireno Margon, soustanoviteljico in dolgoletno predsednico pivškega Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa. Dogodek so oblikovali tudi prostovoljci društva Hospic.

Marija Hribar

Sledi Alenke Veber

Na enem izmed majskih večerov v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica smo se srečali tudi z Alenko Veber, ki je skupaj z voditeljico večera Vanjo Debevec predstavila svojo najnovejšo knjigo Sledi: 61 babjepolskih odkruškov. Knjiga, posvečena mami Frančiški, vsebuje duhovne misli, ki so bile predvajane na Radiu Slovenija. V zadnjem odkrušku je Alenka zapisala: »Navkljub moji šibkosti vsak dan znova, jutro za jutrom navijem niti na statve in gonim življenje naprej. Niti, ki se strgajo, zategnem skupaj. Le tako lahko tkem naprej.«

Knjiga, ki je izšla v 1000 izvodih, je oblikovno, tehnično in tiskarsko dovršen, lep izdelek.

Marija Hribar

 

Predavanje o zgodovini šolstva na Blokah

V začetku aprila se je v novovaški knjižnici odvilo zgodovinsko predavanje o razvoju šolstva na Blokah. Direktor Slovenskega šolskega muzeja, mag. Stane Okoliš, je številnim obiskovalcem predstavil najstarejše vire o začetkih šolskega pouka na Blokah. Spregovoril je o nastajanju državnega šolskega sistema in v tem okviru prizadevanja šolskih oblasti, da razširijo šolsko mrežo in uresničijo splošno šolsko obveznost. Navzočim je približal uvajanje šolske zakonodaje in njene spremembe do ustanovitve šole pri Sv. Trojici in pri Sv. Duhu ter se osredotočil na predstavitev razvoja šole pri Fari (Blokah) do postavitve nove šole leta 1911. Sloveniji. Bogato predavanje je podkrepil s slikovnim gradivom iz arhivov šolskega muzeja.

V nadaljevanju večera je Franc Hiti ubesedil svoje spomine o šoli pri Sv. Trojici in Sv. Duhu. Pripravil je tudi dovolj fotografij, ki so pri mnogih obiskovalcih utrnile prijetne spomine na čase preživete v šolskih klopeh. Za raziskovanje zgodovine posameznih šol  je preučil nešteto kronik, dokumentov, zapisov in zbornikov ter zgodovinske vire. Zapise je predhodno objavil v Bloškem koraku.

Besedilo: Anđelka Pogorilić
Foto: Martina Zakrajšek

V torek, 18. aprila 2023, so se v starotrški knjižnici podali na potovanje z Viktorijo Kante, knjižničarko iz Ajdovščine. Na slikovno bogatem predavanju je predstavila neprecenljivo izkušnjo, ki so jo kot družina doživeli na Caminu – Jakobovi poti v Santiago de Compostelo. Špansko ime poti je El Camino de Santiago in je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do svetišča svetega Jakoba v Composteli. Najbolj znana Jakobova pot, ki poteka po severni Španiji, je francoska pot oz. Camino Frances. Veliko je bilo že napisanega o tej najbolj znani romarski poti, po kateri je hodilo že milijone ljudi, toda vsak, ki se poda na pot, jo doživi drugače. Viktorija je bila na Caminu petkrat, saj tudi zanjo velja rek – enkrat romar, za vedno romar. Njeno prvo romanje je bilo po Caminu Frances. Že čez dve leti se ji je na portugalski poti pridružil še mož. Obema je Camino prirasel k srcu, zato sta leta 2018 prvič tja odpeljala tudi tri njune otroke. Skupaj so prehodili približno 250 kilometrov angleške poti – Camino Ingles. Najstnikom je bila izkušnja izredno všeč, tako so se julija lani odpravili na severno pot – Camino del Norte, ki velja za najzahtevnejšo, najbolj hribovito romarsko pot in hkrati pot z najlepšimi razgledi na morje. Skupaj so prehodili skoraj 400 kilometrov. Še toliko jih čaka do cilja v Santiagu. Obiskovalci so se lahko prepričali, da je prehoditi po 20 km in več dan za dnem, v vročini, mrazu ali dežju, vse prej kot enostavno. Gotovo pa pomagajo vztrajnost, premišljeno izbrana oprema, humor ter podpora ljudi, ki jih srečujejo na poteh.

Anđelka Pogorilić

Viktorija Kante: Na Camino z družino – potopisno predavanje

V starotrški knjižnici je 10. marca 2023 potekala domoznanska prireditev z Dušico Kunaver, kulturno publicistko, profesorico angleščine in ruščine, zbirateljico ljudskega izročila, avtorico in izdajateljico poljudnoznanstvenih, leposlovnih knjig ter pedagoških priročnikov, ki je v sodelovanju z raziskovalcem lokalne zgodovine, Jožetom Lavričem Casciem, predstavila utrinke iz zgodovine Loža in okolice. Za avtentično zborovsko spremljavo z ljudskimi napevi iz lokalnega okolja so poskrbele Pevke iz Loške doline, ki delujejo pod okriljem Društva upokojencev Loška dolina. Iz zakladnice ljudskega slovstva so za uvod izbrale Stoji, stoji tu majstu Luož, pesem, ki je naznanila temo večera – Lož in Ložane v preteklosti. V sklepnem delu večera so zapele šmaraško ljudsko pesem iz 17. stoletja – Smo slišali ptičice peti, ki jo pojejo v Šmarati vsako leto na silvestrovo, ter ljudsko pesem o sv. Antonu Puščavniku, priprošnjiku za mlada dekleta, ki so jo nekoč prepevali na Babni Polici.

Dušica Kunaver je obujala spomin na čase, ki jih je preživela med Notranjci, kajti njena mama je bila Ložanka. V pripovedovanje je vtkala skrb za ljudsko izročilo, za ljudsko pesem, ki povezuje preteklost s prihodnostjo. Zaključila je z mislijo, da starosvetna slovenska vas odhaja v zgodovino, zato je še kako prav, da se neguje pripadnost kraju, da se negujejo ljudske pripovedi, ki, če jim prisluhnemo, pripovedujejo zgodovino naroda.

Jože Lavrič Cascio, Bločan in Sicilijanec, avtor treh knjig in četrte, ki je tik pred izidom, je hvaležno poslušalstvo popeljal v preteklost, natančneje v čase turških vpadov v naših krajih. Po zgodovinskih virih naj bi Turki od leta 1470 do 1530 Kranjsko napadli celo osemdesetkrat. Najbolj izropana sta bila po navedbah zgodovinskih virov Šteberk in Lož, ki naj bi imel po odhodu turških hudodelcev opustošenih celo 85 % kmetij. Strah pred Turki je bil tako velik, da Ložani niso lovili polhov, gozd pa so sekali samo pozimi. Kunaverjeva je pripomnila, da je bila s premišljeno obveščevalno službo in strateško postavljenimi grmadami Kranjska v pičlih dveh urah obveščena o prihodu Turkov. Cascio je nato predstavil zgodovinske zanimivosti, ki jih je temeljito raziskal – prometne poti v preteklosti, tovornike in tovorjenje blaga, pripovedoval je o mitnicah, tržnih dnevih ter o pomenu tržaškega pristanišča za naše kraje.

Na pobudo Dušice Kunaver so v sklepnem delu večera zadonele ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin.

Anđelka Pogorilić

Rastem s knjigo

https://osrakek.si/2023/04/20/rastem-s-knjigo-3/

»Novo leto. Dež 1/2, 1/2 vedro.« Tako se je glasil prvi dnevniški zapis Ivana Puntarja Štacnarja, ko je 1. januarja 1923 začel s pisanjem. Kar dve desetletji je zapisoval predvsem dela na svoji kmetiji, skozi različne dogodke in razmišljanja pa povzel tedanje življenje predvsem Unčanov, pa tudi Notranjcev in Slovencev na splošno.

Puntar je bil preprost, a izredno razgledan in napreden kmet z Unca. V svojih dnevnikih poleg osebnih, opisuje tudi politične, kmetijske, gospodarske in družbene razmere med obema vojnama ter začetek druge svetovne vojne. Pisal je redno, vsak dan zelo zgodaj vstal in zapisal dogodke prejšnjega dne.

V knjižni obliki pod naslovom Moja dela, doživetja in pogledi: dnevnik 1923-1943, so izšli leta 2009, spremno besedo in prepis izvirnika je prispeval Franc Perko. To dragoceno pričevanje, ki vsebuje ogromno podatkov o naši lokalni zgodovini, smo obeležili 3. aprila 2023 s spominskim večerom v rakovški knjižnici, kjer že od leta 2016 z Društvom upokojencev organiziramo večere s krajani z namenom odkrivanja in ohranjanja različnih domačih vsebin.

Ob razlagi Franca Perka smo dnevnike brali Nevena Savić, Liza Perko in David Kavčič. Večera se je udeležila tudi gospa Ljudmila Modic, Puntarjeva hči, ki je skupaj s sestro Silvo Puntar prepoznala domoznansko vrednost očetovih dnevnikov in jih pred leti tudi predala v objavo. Vabljeni k branju.

Nevena Savić

 

Jože Čampa (1893–1989)

130-letnico rojstva bloškega pisatelja Jožeta Čampa sta obeležila dva dogodka. Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, Enota Ivana Čampa Nova vas, in Osnovna šola Toneta Šraja Aljoše Nova vas sta pripravili literarni večer, na katerem je o pisatelju in njegovem delu Na mrtvi straži spregovorila Tadeja Šergan, učenke pa so prebirale odlomke iz romana. Občina Bloke, Kulturno društvo Bloke ter Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica so pripravili krajši kulturni program pred Čampovo rojstno hišo na Benetah. Na koncu je sledilo odkritje spominskega obeležja.

Produkcija: Jože Obreza

Začetek pomladi smo v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica počastili s predstavitvijo knjige Zdravilni pleveli: rastline prihodnosti, ki jo je napisala biologinja, čebelarka, nabiralka dr. Katje Rebolj. Poleg tridesetih zdravilnih plevelov so predstavljeni tudi strupeni ter koledar nabiranja zdravilnih plevelov. Ljudje plevele jedo že tisočletja, danes jih strežejo v najboljših restavracijah. Da ne bi prihajalo do pomot pri nabiranju, so podrobno naštete tudi vse podobne rastline ter morebitne neužitnosti in strupene zamenjave. Zdaj je pravi čas, da se podamo v naravo in si naberimo zdravilne plevele!

MH

Otroci skupine Ježki iz rakovškega vrtca so se na prvi pomladni dan odpravili na sprehod do Enote Ivana Matičiča Rakek. Tam jih je pričakala knjižničarka Nevena, ki jim je razkazala in predstavila knjižnico. Pripravila je tudi izbor knjig in pravljično druženje se je lahko začelo.

Hitro je ugotovila, da otroci dobro poznajo pravila obnašanja v knjižnici, zato so se lotili bontona za živali in tri nagajive tigre naučili vedenja pri mizi. Nato so preverili, kako spijo nekatere živali, nadaljevali s pesmicami, izštevankami in ugankami ter prebrali še pravljico o ovčki in volku.

Za zaključek so pogledali nekaj nenavadnejših knjig – igrač in miže preizkusili, kako s pomočjo brajice berejo slepi in slabovidni.

V spremstvu vzgojiteljic Sare Poje in Maje Simić so se z obljubo vnovičnega obiska odpravili proti vrtcu.

Nevena Savić