V petek, 8. novembra 2019, je ustvarjalka Nejka Selišnik iz Postojne v prireditvenem prostoru naše knjižnice pripravila popoldansko pravljično druženje za otroke in njihove starše. Ob svojih ilustracijah je oživila avtorski zgodbi Lisička Mici ter O jančku Srečku in tudi mladim poslušalcem zaželela, da nekoč napišejo in ilustrirajo kako svojo zgodbo. Srečanje je glasbeno popestrila avtoričina vnukinja Hana.

                                                                                                       besedilo in fotografije: Anita Leskovec

V šolskem letu 2019/2020 lahko sedmošolci že štirinajsto leto zapored ob projektu Rastem s knjigo obiščejo splošno knjižnico, spoznavajo njihovo delovanje in dejavnosti, ob tem pa prejmejo kvalitetno darilno knjigo slovenskega avtorja, ki jo vsako leto izberejo z državnim javnim razpisom. Letos bodo prejeli literarno delo Janje Vidmar – Elvis Škorc, genialni štor.
Cerkniško knjižnico so kot prvi obiskali šolarji iz Nove vasi. Do knjižnice so se pripeljali v torek, 5. novembra 2019. Sedemnajst učenk in učencev ter njihovi spremljevalki je tokrat še posebej navdušila naša letošnja pridobitev – nova čitalnica za odrasle v prvem nadstropju, obisk pa smo izkoristili tudi za ogled razstave v prireditvenem prostoru »140-letnica cerkniške Narodne čitalnice in Narodnega bralnega društva 1879-2019«.

Anita Leskovec

V Enoti Ivana Čampa Nova vas so dekleta in fantje iz VDC Postojna Enota Cerknica pripravili razstavo svojih izdelkov. Na ogled so postavili slike v različnih likovnih tehnikah in izbor pestrih motivov: jesen, Ivan Cankar, pust, portreti … Slikali so na panjske končnice, izdelovali lutke, klekljali, ustvarjali različne glinene izdelke, voščilnice in celo nakit.

Fantje in dekleta so pod vodstvom svojih mentoric s svojim nastopom poskrbeli tudi za bogat kulturni program. Magda in Simon sta zaigrala na harmoniko,  uprizorili so odlomke iz Kekca, mešani pevski zbor fantov in deklet pod vodstvom Trude Zigmund in Majde Intihar je odprtje razstave popestril s petjem narodnih pesmi.

Martina Zakrajšek

Foto: Petra Poljšak

 

 

Domoznanska skupina v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica je organizirala predavanje Tineta Scheina z naslovom Deli rapalske meje. Meja med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) in Kraljevino Italije je bila določena z dogovorom velesil novembra 1920 v italijanskem mestu Rapallo. Meja je potekala tudi po Javornikih, za ta del Notranjske je v rapalski pogodbi navedeno: »Meja bo potekala ob zahodnem robu uravnave ob glavni cesti Hotedršica – Planina in od tam nadaljevala tako, da bodo vasi Planina, Unec, Zelše, Rakek, Dolenja vas, Dolenje Jezero in Otok pripadale SHS, kote 875 m, 985 m in 983 m pa Italiji.«

Kako močno je bila varovana meja na Javorniku, lahko še danes vidimo iz ostankov podzemskih utrdb in bunkerjev. Eden drugega so se zelo bali; ko so Italijani začeli delati svoje utrdbe, so tudi na naši strani začeli nastajati obrambni bunkerji Rupnikove linije. Italijanska vojska je morala najprej zgraditi ceste po Javorniku, Snežniku, potem šele ostalo. Italijani so imeli izredno dobro delujoč propagandni stroj, saj so natisnili ogromno razglednic in ostalega gradiva, predvsem za območje Reke. Podrobno je bila predstavljena Unška koliševka s podzemnimi vojaškimi rovi in bunkerji. Tine Schein je opravil ogromno delo, saj je vse temeljito raziskal, fotografiral in dokumentiral.

Marija Hribar

Foto: Tine Šubic
Fotogalerija

Skozi stoletja kompleksna balkanska zgodovina se je odražala tudi v političnem dogajanju v 90. letih prejšnjega stoletja, v času razpada skupne države. Vojna v BiH, vojna med tremi bratskimi narodi, ki so stoletja živeli v sožitju, je še danes za mnoge boleča tema, ki zahteva neopredeljeno, neodvisno in realno obravnavo. Lotil se je je zgodovinar in sociolog Bogdan Urbar, ki je opravil obsežno raziskavo zgodovinskih virov, obiskal je tudi več arhivov bivših jugoslovanskih republik.

Nastala je knjiga Tuji prostovoljci v Bosni in Hercegovini ter pojav bošnjaškega islamizma, ki jo je avtor predstavil 19. septembra 2019 v rakovški knjižnici. Zainteresirani bralci so knjigo lahko tudi kupili, saj je večeru prisostvoval tudi Samo Vadnov, direktor založbe Buča.

Odlomek iz knjige: »Ko obravnavamo tanko mejo med pojmom muslimanskega in pojmom bosanskega, se moramo zavedati, da je pojem bosanskega na območju BIH mnogo starejši od pojma muslimanskega. In nenazadnje brez pojmovanja bosanskega v preteklosti ne moremo realno pojmovati bošnjaško in Bošnjake. Navedeno pojmovanje se pogosto enači in z njim manipulira tudi v povezavi z vprašanjem podpore uradnih oblasti R BIH prihodu tujih prostovoljcev.«

Nevena Savić

Pred natanko devetimi leti (22. oktobra 2010) je cerkniška občina dobila še novo knjižnico na Rakeku, ki se od jeseni 2017 imenuje po pisatelju Ivanu Matičiču.

V nabito polnem prostoru smo v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica prisluhnili dr. Semirju Osmanagiću, strokovnjaku za piramide in predzgodovinska ljudstva. Naslov tokratnega predavanja je bil Zdravilna energija bosanskih piramid. Piramid niso gradili samo v Egiptu in Mehiki, temveč tudi v Gvatemali, Hondurasu, Salvadorju, Peruju, Boliviji, na Kanarskih otokih, na Kitajskem … in v Bosni. Dr. Osmanagić trdi, da ni dokazov, da bi najstarejše in največje egipčanske piramide služile kot grobnice in tudi ni dokazov o avtorjih piramid, prav tako navajajo napačen čas njihovega nastanka; piramide v Gizi so zgrajene najmanj pred 12 000 leti.

V drugem delu predavanja je dr. Osmanagić predstavil bosanske piramide v Visokem, ki jih je odkril leta 2005. Bosanske piramide Sonca, Meseca, Zmaja, Zemlje in Ljubezni predstavljajo gradbeni kompleks; pod njimi je podzemna mreža tunelskih prehodov in prostorov. S pomočjo najnaprednejših naprav so dokazali, da je bila ljudska skupnost tu prisotna že pred 35 000 leti. Strokovnjaki, ki so analizirali tla piramid, so ugotovili, da so prekrita s prstjo že več kot 12 000 let. Raziskovalci so na vrhu piramide Sonca z instrumenti zabeležili obstoj ultrazvoka neznanega izvora z intenzivnostjo 28 kHz. Na koncu predstavitve so v video posnetku spregovorili tudi ljudje, ki se jim je zdravstveno stanje po obisku piramide izboljšalo. Precej obiskovalcev prireditve je potrdilo, da so bili v Visokem, nekateri tudi kot prostovoljci, ki so pomagali pri čiščenju.

Marija Hribar

Foto: Tine Šubic
Fotogalerija

17. oktobra so v cerkniški knjižnici z odprtjem razstave obeležili 140-letnico Narodne čitalnice in Narodnega bralnega društva (1879–2019), ki predstavljata temelj ustanovitvi cerkniške javne knjižnice. Razstava bo na ogled do 16. novembra.

140-letnica Čitalnice in Bralnega društva – foto Ljubo Vukelič

V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica bodo danes, prav na dan rojstva pesnika, ki je knjižnici dal ime, odprli razstavo ob 140-letnici cerkniške Narodne čitalnice in Narodnega bralnega društva.

Poslušaj prispevek na Radiu 94