Posts in category: Novice

Že četrto leto zapovrstjo rakovška knjižnica sodeluje s KD Rak Rakek pri organizaciji krajevne prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Za kulturni program so tako kot lansko leto poskrbele članice ženske vokalne skupine Cluster. Večer je bil namenjen tudi odprtju razstave mozaikov, ki so delo članic mozaične sekcije društva.

Lansko leto je njihov program zaznamovala stota obletnica smrti skladatelja, opernega pevca in pedagoga Frana Gerbiča. Letos pa so pozornost namenile pisatelju, pesniku in dramatiku Ivanu Cankarju, saj bo v decembru minilo sto let od njegove smrti. Knjižničarka je ob tej priložnosti prebrala zapis pisatelja Ivana Matičiča, ki je nastal ob njegovem naključnem srečanju s Cankarjem na Rožniku. V pogovoru je Cankar obujal spomine z ljubljanskega gradu, kjer je bil leta 1914 mesec in pol zaprt zaradi svojega predavanja Slovenci in Jugoslovani.

Zadovoljni obiskovalci prispevajo pomemben kamenček v našem kulturnem mozaiku. Njihova podpora je navdih za nadaljnje delo vseh sodelujočih in potrditev, da kultura v naši občini še kako živi.

Nevena Savić

Priznani zeliščar Bene Behrič je 15. februarja 2018 na predavanju v Enoti Stari trg razkril svoje izkušnje z zdravljenjem in obvladovanjem prikrite in nevarne borelioze, za katero lahko zbolimo po piku okuženega klopa.

Lymska borelioza (LB) ali klopna borelioza je med vsemi boleznimi, ki jih prenašajo klopi, v Sloveniji daleč najpogostejša. Pred njo nismo varni
v nobenem delu države, saj so okužene klope našli v vseh slovenskih zdravstvenih regijah. Predavatelj se je dvajset let boril s simptomi te bolezni. Z uporabo zdravilnih rastlin in z bioresonanco je svoje zdravstveno stanje močno izboljšal. Po izčrpnem predavanju je bioresonančna terapevtka Lilijana Knez Turnšek izvajala meritve z bioresonanco za odkrivanje prisotnosti bakterije borelije v telesu (BICOM 2000).

Anđelka Pogorilić

Pred knjižnico v Cerknici bodo danes ob 16. uri odkrili doprsni kip pesnika, pisatelja, esejista in prevajalca Cerkničana Jožeta Udoviča. Knjižnica se je za postavitev kipa odločila ob 30-letnici poimenovanja ustanove po tem velikem literatu. Direktorica knjižnice Marija Hribar je hvaležna tistim, ki so se odločili za poimenovanje po Jožetu Udoviču. “Cena mu ne pada, ampak raste,” je poudarila. Akademska kiparka Milena Braniselj se je naročila knjižnice razveselila. Kot je razložila v pogovoru, kiparju ni dovolj, da si samo ogleda fotografije upodobljenca. Pravi, da mu mora poseči v dušo. “Kip je mrtva stvar, a pooseblja nekoga, ki je bil ustvarjalen, naj bo pesnik, slikar … ” Pri delu je bila vesela nasvetov pesnikovih sorodnikov, še posebej nečaka in sestre. 

http://www.radio94.si/milena-braniselj-kipar-mora-poseci-v-duso/

Odkritje doprsnega kipa Jožeta Udoviča ob 30-letnici poimenovanja knjižnice

Zaradi odkritja kipa Jožeta Udoviča bo v petek, 16. februarja 2018 knjižnica v Cerknici zaprta od 16.00 do 17.00.

Hvala za razumevanje in vabljeni na prireditev.

Obvestilo

Ribolov je od nekdaj tesno povezan s prebivalci vasi ob Cerkniškem jezeru. Že Janez Vajkard Valvasor je v Slavi Vojvodine kranjske obširno opisal ribolov, navade in običaje ljudi, o prepovedih in izključnih pravicah, vezanih na ribolov. Toda način in pomen ribolova se je od Valvasorjevih časov precej spremenil. Medtem, ko je bil nekdaj ribolov pomemben predvsem za preživetje prebivalcev, je sedaj ribolov ena izmed oblik preživljanja prostega časa, šport oziroma način družabnega življenja. Miro Kunstek nam je v knjižnici v Novi vasi prikazal dokumentarni film o načinih ribolova na Cerkniškem jezeru v času njegovega otroštva in mladosti. Film nam je popestril s pripovedovanjem in opisovanjem zanimivih dogodkov, ki jih je doživel med krivolovom oz. »raubšicem« na Cerkniškem jezeru. Praviloma so hodili loviti iz velikih in revnih družin, v katerih je bil pogosto prisoten tudi alkohol. Otroci so na ta način dokazovali svoje sposobnosti. Večinoma so hodili bosi, zato so imeli večkrat porezane in poškodovane podplate in rane, ki se dolgo niso zacelile. Največ so košarili, lovili z zadrgo oziroma zanko, vršo, uporabljali so tudi osti, saj so z njimi lahko lovili z brega.  Ko so prinesli ribe domov, je bilo zelo pomembno ulov pošteno razdeliti. Vseskozi so morali biti pozorni na ribiške čuvaje, ki so se praviloma držali skupaj in nenehno prežali na krivolovce. Navkljub vsem dogodivščinam, prijetnim in neprijetnim, je bilo to zelo lepo in nepozabno doživetje, ki je bilo v primerjavi z današnjim načinom življenja prava adrenalinska pustolovščina.

Martina Zakrajšek

Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije (tudi Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica)  pripravlja natečaj za najboljšo zgodbo z naslovom Zgodbe mojega kraja: o njegovih ljudeh, zgodovini, naravni in kulturni dediščini, ki bo potekal od 8. februarja do 15. aprila 2018.

Če ste dopolnili 65 let in radi pišete, vas vabimo, da nam do 15. aprila 2018 pošljete kratko, resnično zgodbo iz preteklosti vašega kraja. Morda se spominjate sami ali pa je vašo pozornost vzbudila zanimiva pripoved, stare fotografije, zapiski. Sodelujete lahko z le eno zgodbo, ki naj bo napisana v slovenskem jeziku in naj ne presega 1.600 besed. Oddate jo lahko tipkano ali v obliki rokopisa. Zgodbe pošljite po pošti na naslov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za natečaj Zgodbe mojega kraja« ali po elektronski pošti na mojkraj@mklj.si ter hkrati posredujte ime in priimek avtorja zgodbe, leto rojstva, stalni naslov, morebitni e-naslov in telefonsko številko. Izdelke bo v aprilu in maju 2018 ocenjevala žirija in izbrala deset najboljših, ki bodo objavljeni na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana (www.mklj.si) in na portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra (www.kamra.si) ter nagrajeni s knjižnimi nagradami. Prva tri najboljša dela bodo posebej nagrajena:

1. nagrada: 2 enodnevni vstopnici za Terme Snovik
2. nagrada: 2 karti za vožnjo z ladjico po Ljubljanici
3. nagrada: 2 vstopnici za obisk Arboretuma Volčji Potok

Pravila in pogoje sodelovanja boste našli na spletni strani Mestne Knjižnice Ljubljana www.mklj.si. Za dodatne informacije pokličite na 01 308 51 75 ali pišite na e-naslov mojkraj@mklj.si .

Natečaj so podprli: Arboretum Volčji Potok; Beletrina, zavod za založniško dejavnost; Rečni transport, promet po rekah d.o.o., Ljubljana in Terme Snovik.

Letak

27. julija 1857 je po trasi Južne železnice zapeljal prvi vlak z Dunaja proti Trstu. 577 kilometrov dolga proga je bila takrat eden največjih gradbenih dosežkov v Evropi. S svojo mogočnostjo je najbolj izstopal 561 metrov dolg in 38 metrov visok Borovniški viadukt, ki je veljal za najmogočnejši zidani most v Evropi.

Ob obeležitvi 160-letnice je nastala tudi razstava vedut, ki že od poletja potuje po krajih ob slavni progi. Tako se je med 9. januarjem in 2. februarjem ustavila tudi v rakovški knjižnici.

Vedutam so dodane reprodukcije fotografij, nastalih ob gradnji železnice, katere je od dunajske narodne knjižnice pridobilo Humanistično umetniško društvo Karel Barjanski iz Borovnice. Njihov član, Jože Zorman, je ob otvoritvi spregovoril o razstavi, v nadaljevanju večera smo si ogledali tudi krajši dokumentarni film Nevidni spomeniki, ki je nastal v produkciji RTV Slovenija.

Nevena Savić

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica je že za 30-letnico smrti pesnika, prevajalca, pisatelja, esejista Jožeta Udoviča (1912–1986), torej leta 2016, načrtovala postavitev obeležja oziroma spomenika pred knjižnico. Po dogovoru z Občino Cerknica, ki se je takrat prijavila na razpis za sredstva, s katerimi bi uredili prostor slavnih Notranjcev na Taboru, se je knjižnica odločila, da počaka na zaključek razpisa. Ker občina ni bila med dobitniki sredstev, smo začeli ponovno razmišljati o postavitvi spomenika pred knjižnico. Doprsni kip Jožeta Udoviča, ki se je rodil v taborskem stolpu, je delo akademske kiparke Milene Braniselj.

Odkritje spomenika bo v petek, 16. februarja 2018, ob 16.00.

foto: Ljubo Vukelić

http://www.cerknica.si/novica/119875