Posts in category: Novice

Danes so našo Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica obiskali učenci 3. r iz Starega trga in Iga vasi. Oseminštirideset učencev in tri učiteljice so spoznavali razlike med splošno in šolsko knjižnico, si ogledali oddelke, spominsko sobo Jožeta Udoviča, fotografsko razstavo Andreje Peklaj, obisk pa so zaključili pravljično, s pomočjo čarobnih knjig, da se bodo tudi sami radi vračali v hram knjig in se z veseljem lotevali branja zapisanih zgodb. Knjižničarki Aniti so se za druženje zahvalili z risbo tulipanov in že jih je pred vhodom čakal avtobus, da jih odpelje nazaj, v Loško dolino – deželo ostrnic.
Anita Leskovec

29. marca 1917 je umrl Fran Gerbič.

Nekrolog dr. Pavla Kozine, Slovan, 1917, str. 138:
Po kratki bolezni je preminul 29. marca t. l. v Ljubljani eden prvih stebrov slovenske glasbe – Fran Gerbič. Deset dni pred njegovo smrtjo sem govoril na kolodvoru zadnjikrat z njim; pravil mi je, da se ravnokar vrača s svojega posestva v Cerknici. Videti je bil pač razburjen; a o kaki bolezni ni bilo nobenega sledu. Pomladansko prehlajenje mu je par dni za tem vzelo življenje. V Cerknici na Rakeku je zagledal 5. oktobra l. 1840 luč življenja – prav tje si je šel čez 77 let iskat kal smrti. Celo njegovo – po našem merilu dolgo življenje je bilo polno dela; posvečeno je bilo le napredku njegovega naroda.

Upokojenkam in upokojencem iz občin Cerknica, Loška dolina in Bloke nudimo brezplačen prvi vpis v knjižnico.

V rakovški knjižnici smo zimo pospremili s potopisnim predavanjem o Aljaski. Naš gost je bil Dejan Ogrinec, oblikovalec, fotograf, novinar ter strasten popotnik. Ukvarja se tudi z alpinizmom, kolesarjenjem, veslanjem s kajakom in kanujem. Rad obiskuje predvsem severne dežele, kamor se odpravi večkrat letno, tudi kot vodnik skupin. S fotografijami je opremil nekaj knjig, piše članke za številne časopise.

Uživali smo v izjemnem kolažu fotografij, informacijah in zgodbah predavatelja, ki je Aljasko obiskal večkrat. Ob koncu predavanja ni manjkalo vprašanj navdušenih obiskovalcev. Večer smo zaključili z druženjem ob prigrizku, za katerega sta zaslužna gostova starša Marija in Zvone, ki že nekaj let živita na Rakeku.

Nevena Savić

Ob svetovnem dnevu poezije je Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica povabila pesnika, pisatelja, esejista, prevajalca in umetnostnega zgodovinarja dr. Miklavža Komelja, da predstavi svojo najnovejšo pesniško zbirko Liebestod. Obiskovalce večera je navdušil s skorajda liturgičnim branjem svojih pesmi. Posebej je izstopala interpretacija pesmi Balada o kužkih, v kateri podaja vzdušje zadnjega dne v Hitlerjevem bunkerju. Svoje mesto v Komeljevi zbirki je dobil tudi osreški duhovnik in teolog Anton Strle. Ker je Komelj navdušen ljubitelj Jovana Vesela Koseskega, je večer zaključil z njegovo poezijo.

Marija Hribar

Miklavž Komelj: Liebestod – literarni večer ob svetovnem dnevu poezije

Član Zgodovinskega društva Rapalska meja in njen aktivni preučevalec Grega Žorž je pripravil v Knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici odmevno in obsežno predavanje o ter, za Notranjsko tako pomembni temi. Da je nastanek in obstoj Rapalske meje za prebivalce naše dežele še vedno zanimiva tema, je najbolje dokazovala povsem napolnjena dvorana cerkniške knjižnice. Zbrani vseh starosti so z zanimanjem prisluhnili natančno pripravljenem predavanju, ki ga je spremljala zanimiva in nazorna računalniška predstavitev.

Grega Žorž je zelo nazorno predstavil zgodovinske okoliščine za nastanek rapalske meje, ki segajo v podpis Londonskega sporazuma med antantnimi silami in Italijo in v obdobje odpisa premirja Vile Giusti med Avstro-Ogrsko monarhijo ter antantnimi silami. Posebej je opozoril na nekatera odprta vprašanja, ki jih zgodovinarji niso še dokončno razrešili, kot je vprašanje italijanskega prodora do Vrhnike, pa tudi razlike, ki jih je Rapalska meja povzročila med »italijansko Notranjsko« in »slovensko Notranjsko«. Prav ta odprta vprašanja so tista, ki jih velja preučevati v naprej, hkrati pa ta nekdanja Rapalska meja nudi tudi možnost turističnega razvoja, če jo poznamo in znamo umestiti v današnji čas. In s tega vidika velja podpreti predavateljevo željo, da se o tem vprašanju pogovarja in raziskuje, da se širi med ljudi in išče možnosti za umestitev njenih ostankov v današnji čas.

 

Bogdan Urbar

Osnovnošolci so si letošnje mrzle in dolge zimske počitnice lahko popestrili in osmislili z izdelavo mozaikov, kajti tudi letos smo v enoti knjižnice v Novi vasi organizirali brezplačni tečaj izdelovanja mozaikov za naše najmlajše člane. Za idejno zasnovo, pripravo in izvedbo sta poskrbeli članici Kulturnega društva Rak Rakek, Karmen Petrič in Sonja Vrhovnik, ki sta sicer ljubiteljski mojstrici izdelovanja mozaikov. Mladi ustvarjalci so na leseno podlogo narisali motiv in ga dopolnjevali s keramičnimi koščki, steklom, perlicami in drugimi materiali. Nekateri udeleženci, ki so se tečaja udeležili že med lanskimi počitnicami, so tako na stene svojih domov dodali še eno unikatno dekoracijo. Kreativnost nam ni položena v zibelko, zato je prav, da otrokom ponudimo vzpodbudno okolje, v katerem jo lahko izrazijo, saj je mladostništvo  zadnje obdobje v razvoju in zorenju možganov, ki pomembno določa naše odraslo življenje. 

Martina Zakrajšek

V okviru Večerov z znanimi krajani, ki jih organiziramo z Društvom upokojencev Rakek, smo 22. februarja v rakovški knjižnici gostili gospoda Toneta Gornika. V pogovoru s Francem Perkom nam je razkril marsikatero zgodbo, ki jih pri njegovih 90. letih ni malo. Začenši s svojim otroštvom in znanimi sorodniki, igralci (njegov stric je bil Ivan Levar, polsestra pa Ančka Levarjeva), je pripoved nadaljeval z opisom svojega delovanja med drugo svetovno vojno, ko je deloval kot kurir, po njej pa začel svojo karierno pot.

Ta ga je pripeljala do mesta direktorja Trgovskega podjetja Škocjan, ki je dolga leta krojilo razvoj  trgovine in turizma v naših krajih in zaposlovalo približno 150 ljudi. Opisal je tudi številne dogodke, takrat pomembne za našo občino, od uvajanja prvih samopostrežnih trgovin, prihoda bencinskega servisa na Rakek, gradnjo doma na Slivnici, avtocestnega priključka na Uncu in številnih drugih projektov.

Osebne zgodbe so za nas in zanamce dragocene, so pričevanja, ki jih pogosto ne najdemo v knjigah, za identiteto kraja in ljudi pa so izrednega, zgodovinskega pomena.

Nevena Savić