20170928_102727-1

Cerkniški drugošolci so spoznavali Frana Gerbiča

Tudi drugošolci iz OŠ Notranjski odred Cerknica vedo, da se glasbena šola imenuje po Franu Gerbiču.

V četrtek, dne 28. 9. 2017, smo si v knjižnici ogledali razstavo, ki je posvečena njegovemu življenju. Gospa Vesna Telič Kovač nam je povedala nekaj zanimivosti iz njegovega življenja. Skupaj smo si ogledali razstavo, ki nam približa življenje tistega časa.

Zapeli smo njegovo znano pesem Pastirček.

Sprehodili smo se do njegove rojstne hiše in se ustavili ob klopci, kjer je mogoče pesnil, pisal note ali mogoče le razmišljal.

Vilma Dobrin, Marja Lončar 
Fotografije Vesna Telič Kovač

več fotografij:

http://www.os-cerknica.si/2017/10/02/drugosolci-in-fran-gerbic/

plakat-koncni

Z dediščino moramo ravnati odgovorno in spoštljivo – prispevek na Radiu 94

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica vabi na razstavo ob stoletnici smrti skladatelja, tenorista, opernega pevca, pedagoga in rodoljuba Frana Gerbiča. Direktorica Marija Hribar je povedala, da je knjižnica pri pripravi razstave o rojaku, sodelovala z več ustanovami, tudi z Narodno in univerzitetno knjižnico ter Zgodovinskim arhivom Ljubljana. Na razstavi bodo na ogled originalne izdaje glasbenih del, skladateljevi osebni dokumenti, glasbena dela, zapiski in korespondenca, tudi neglasbena. V Cerknici bodo razstavili pisma Ivana Hribarja, Rudolfa Maistra, Davorina Jenka in Franca Šerka. Narodna in univerzitetna knjižnica je poleg skeniranih dokumentov za razstavo posodila tudi izvirne dokumente, Zgodovinski arhiv pa tega ni storil. Notranjcem je dal grenko lekcijo, kako se z dediščino ne ravna. Dokumenti, ki jih ima danes, so bili namreč del muzejske zbirke, ki je v Gerbičevi rojstni hiši na Taboru v Cerknici vrata odprla leta 1964. Ker so Cerkničani z njo ravnali mačehovsko, so ti dokumenti danes zanje izgubljeni. “Z dediščino moramo ravnati odgovorno in spoštljivo, zagotoviti pogoje hranjenja in je ne izpustiti iz rok, ker je potem ne bomo nikoli več dobili nazaj,” ob tem razmišlja direktorica knjižnice. Na razstavi bodo na ogled tudi nekateri restavrirani eksponati iz Gerbičevega doma. Knjižnica je poleti namreč prevzela upravljanje Gerbičeve hiše in pričujoča razstava bo tudi osnova za nastajajoči Gerbičev muzej. Več v pogovoru z Marijo Hribar, ki je razstavo postavila skupaj z Vesno Telič Kovač. 

Avtor: Maruša Mele Pavlin

“Z DEDIŠČINO MORAMO RAVNATI ODGOVORNO IN SPOŠTLJIVO”

gerbiceva-hisa

Knjižnica upravljavka Gerbičeve hiše na Taboru

Ob stoti obletnici smrti so letos Cerkničani v spomin skladatelju Franu Gerbiču pripravili več dogodkov. Vse glasneje so začeli razmišljati tudi o tem, da bi v Gerbičevi rojstni hiši znova zaživel njegov muzej. V Knjižnici Jožeta Udoviča niso le razmišljali, ampak naredili odločilni korak. Knjižnica je prvega junija postala upravljavka Gerbičeve hiše na Taboru. Prvi eksponati so že v restavriranju.  Glede na obsežnost obnov in razpoložljivost finančnih sredstev bi muzej lahko odprli leta 2020, ko bo 180-letnica Gerbičevega rojstva. Direktorica knjižnice Marija Hribar je za Radio 94 povedala, da si knjižnica želi, da bi Tabor, ki predstavlja duhovni center Cerknice, živel. 

V GERBIČEVI HIŠI MUZEJ DO LETA 2020

Vir: Radio 94

marija-foto1

O železnici v naših krajih

Predavatelj Karel Rustja, upokojeni inženir, velik poznavalec in ljubitelj železnic, je v uvodu podal kratko zgodovino prometa do trenutka, ko so izumili parni stroj oziroma parno lokomotivo. Prva železniška proga je bila odprta v Angliji leta 1825. Karel Rustja je opozoril, da takrat niso trideset let tuhtali kako in kaj, temveč so progo Dunaj ‒Trst, ki je dolga 577 kilometrov, zgradili od leta 1842 do 1857. Pri gradnji je sodelovala tudi frankfurtska bankirska hiša Rotschild. Takrat so gradili še šest drugih prog po monarhiji. Koliko buldožerjev, koliko kompresorjev je bilo takrat na delovišču? Kramp in lopata – to je bila vsa mehanizacija. Cesar Franc Jožef I. je bil 27. julija 1857 na otvoritvenem vlaku na progi Ljubljana ‒Trst. Torej bo letos julija 160-letnica otvoritve proge.

Karel Rustja je Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica daroval originalne karte, načrte železnice in druge dokumente.

Marija Hribar

Karel Rustja: O železnici v naših krajih – predavanje in razstava

sovice...skupna

V knjižnici zaključki vrtčevskega Palčka Bralčka

Vzgoja h knjigi se začne že v prvih letih otrokovega življenja, zato tudi otroci v cerkniškem vrtcu s pomočjo njihovih vzgojiteljic in staršev berejo slikanice, s katerimi osvojijo priznanje »Palčka Bralčka«. Da bi bila podelitev priznanj čimbolj slavnostna, so konec maja in v začetku junija otroci sedmih skupin, stari od dveh do šestih let, z njihovimi vzgojiteljicami prihajali v Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica, kjer so še malo pokukali v domišljijski svet zanimivih zgodb, po malem »koncertu« gozdnih živali pa jim je knjižničarka Anita, ki tudi sama piše in ustvarja za najmlajše, podelila diplome. Jelenčki, Ovčke, Srnice, Petelinčki, Medvedki, Sovice, Lisičke, naj knjiga ostane vaša zvesta prijateljica.

                                                                                   Anita Leskovec

 

Pravljična urica in ustvarjalna delavnica za otroke od 4. leta dalje

Sobotno druženje v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica se je že peto leto zapored pridružila dogodkom osrednje sobotne prireditve ob občinskem prazniku. Knjižničarki Nevena Savić in Anita Leskovec sta od 17. do 19. ure za otroke in njihove starše odprli vrata mladinskega oddelka, kjer so jih na mizah čakale mnoge ustvarjalne ideje, družili pa so se lahko tudi ob velikih lesenih družabnih igrah. »Mega igralnica in mini ustvarjalnica« je številnim obiskovalcem polepšala sobotno popoldne, veseli pa so bili tudi županovega golaža na »Taboru veselja« pod lipo na Taboru, s katerim so se lahko okrepčali po končanih dejavnostih v knjižnici.                                                                                                                                           

Anita Leskovec

milena-o

Krvavo stegno, sakramuza, kostigloda …

Učenci 2. razreda OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu so v enoti Stari trg z zanimanjem prisluhnili Mileni Ožbolt, zbirateljici ljudskega izročila. Predstavila jim je bajna in bajeslovna bitja, ki so nekoč strašila otroke na Notranjskem. Mrdalo, kostigloda, krivopete, goreči kozel, ventigotris, brontolon, čangula, folba, sakramuza, krvavo stegno in ostala bitja so dodobra prebudila domišljijo drugošolcev. Razgibano učno uro so sklenili z mislijo: “Strah je votel, okrog ga pa nič ni.”