Joze-Debevec

150-letnica rojstva Jožeta Debevca, prvega prevajalca Dantejeve Božanske komedije v slovenski jezik

Jože Debevec
duhovnik, klasični filolog, pisatelj, literarni teoretik, literarni zgodovinar, prevajalec

                       
Rojen: 

15. marec 1867, Begunje pri Cerknici

Umrl: 
15. oktober 1938, Ljubljana

Do leta 1887 je obiskoval ljubljansko gimnazijo, naslednje leto pa se je vpisal na klasično in slovansko filologijo na Dunaju. Isto leto, 1888, je stopil v ljubljansko bogoslovje. Za duhovnika je bil posvečen 1890, nato je prva leta opravljal delo kaplana v Breznici in v Trnovem v Ljubljani. Do 1894, ko je promoviral iz teologije, je bil gojenec dunajskega Avguštineja, elitne bogoslovne ustanove, ki je skrbela za temeljito teološko in pastoralno izobrazbo mladih duhovnikov iz avstroogrske monarhije. Študij je nadaljeval v Gradcu in leta 1900 diplomiral iz klasične filologije in slavistike. 1898 se je zaposlil kot gimnazijski profesor v Kranju in na klasični gimnaziji v Ljubljani do 1924, ko se je upokojil. Pisal je mladinske povesti, igre in literarne razprave. Znan je po prvemu slovenskem prevodu celotnega besedila Dantejeve Božanske komedije, katero je opremil z uvodno študijo. Nekatera svoja dela je objavljal pod psevdonimi kot so Jože z Jezera, Josip Matejev, Josip Ošaben, Misijonski stric.
 


Dela:
mladinske povesti: Ljubezen do mamice (1893), Vzori in boji (1918)
igre: Junaške blejke (1912)
literarne razprave: Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu (1905), Dante v slovenskih prevodih (1921), Romantika (1922-1923)
prevod: Dante, Božanska komedija (1910-1911, 1915-1925)

IMG_20170309_181300

Ko imajo hormoni žur v Starem trgu

V četrtek, 9. marca 2017 je v enoti Stari trg potekala predstavitev knjige Ko imajo hormoni žur.  Avtorica Minka Gantar je spretno združila mnoga znanja s področja zdrave prehrane in osebne rasti. Nazorno je razložila vpliv in delovanje hormonov na človeka, in čeprav je knjiga pisana za ženske, ki imajo hormonske težave, je priporočljiva tudi za moške, da lažje razumejo ženske. Skozi dinamično predavanje smo izvedeli, kako povečati telesno energijo, kako se kaže pomanjkanje hranilnih snovi, kako prepoznavamo in pozdravimo podzavestna prepričanja in reprogramiramo podzavest. Z zanimanjem smo prisluhnili, ko je avtorica spregovorila, kako nas rastni hormon pomladi medtem ko spimo, kako lahko na naraven način uravnavamo delovanje ščitnice, katera hranila pospešijo obnovo in pripomorejo k mladosti telesa, kako s pomočjo zdravilne kode odpravimo stres in negativna prepričanja, kako izdelamo hormon DHEA, ki je odgovoren za topljenje maščobe na trebuhu in še veliko uporabnih nasvetov. Knjiga nam ponuja način življenja, spremembo, nekaj univerzalnega, kar običajno iščemo pri zdravilcih, psihoterapevtih, endokrinologih in ostalih, ko obtičimo v službi ali v odnosu, ki nas izčrpava. In ne samo to – v knjigi je veliko dragocenih nasvetov, kako spodbuditi hormon sreče in kako oblikovati svoj jedilnik, da bi z njim dosegli dobro počutje, primerno telesno težo ter harmonijo telesa in čustev.

IMG_20170303_191926

Počitniški tečaj izdelovanja mozaikov v starotrški knjižnici

Počitniški tečaj izdelovanja mozaikov je potekal v knjižnici v Starem trgu od četrtka, 2. marca, do petka, 3. marca 2017. Za idejno zasnovo, pripravo in izvedbo je poskrbela EVA ULE, ki je izjemna ustvarjalka na področju fotografije, akvarela in mozaičnih kreacij. V sproščenem vzdušju so mladi člani knjižnice uživali v svoji kreativnosti in v izdelovanju lastnega umetniškega dela iz kombiniranih naravnih materialov. Čar ustvarjanja mozaikov je prav v tem, da ponuja nešteto možnosti, tehnik in materialov, s pomočjo katerih je možno ustvarjati unikatne izdelke. Skozi to izkušnjo so dobili odlično spodbudo k raziskovanju svoje lastne umetniške energije ter priložnost za sprostitev, spoznavanje novih prijateljev in pridobivanje novih spretnosti.

KNJIGA-NE-GRIZE-6_3_2017-1

Knjiga ne grize – bralna skupina za mlajše generacije

Vabljeni, da se pridružite novi bralni skupini, ki je namenjena bralcem med 20-im in 40-im letom (leto gor ali dol).

     

Na prvem srečanju bomo govorili o knjigi Križišče štirih poti.

»Nobenega neuspeha nikoli ne omenjajo, o morebitnih težavah se ne pogovarjajo niti v družinskem krogu. Če bremen ne delijo med seboj in težav ne omenjajo na glas, je zanje nemogoče poiskati rešitve.« Tommi Kinnunen s prvencem Križišče štirih poti tke zgodbe o treh klenih finskih ženskah, moškem, ki klone, in celotnem stoletju. Začne s pokončno Mario, babico porodničarko, ki sama vzgaja hčerko Lahjo. Vztrajna in neuklonljiva hčerka opravlja za tisti čas netipičen poklic za žensko – je fotografinja. Rodi tri otroke: prva hčerka je nezakonska, druga slepa, sin prevzame mamin poklic in ostane doma. Antipod predhodnicam je njegova žena Kaarina, ki skrbi za dom in družino. Njegov oče Onni je ujet v ozkost časa. Vojna v njem odkrije junaka in geja. Pisatelj ga ob bok ženskam postavi, da skrha stereotip, da je vojna privilegij heteroseksualcev. »V vsakem od vojakov se je zagozdila enaka količina krikov,« zapiše o Onniju. Pisatelj na videz hladno, prav gotovo pa tekoče opazuje stoletje družine. Redko izlije čustven zapis. V skladu s surovostjo časa ga odškrtne, da nas spomni in opomni: »Konec koncev smo vsi rezultat kulture, v kateri smo odraščali. Notri, čisto notri v sebi, pa nas preganjajo ista čustva.«

(Jedrt Jež Furlan; Bukla 116-117)

IMG_20170209_190307_1

Prav po butalsko

Pravljično druženje v enoti v Starem trgu bo letos v celoti posvečeno humoristu, satiriku, mladinskemu pisatelju in dramatiku Franu Milčinskemu, ki se je pred 150-imi leti rodil v Ložu.

Začeli so prav po butalsko in spoznali ves rod Butalcev, ki sega »do Adama v paradižu«. Kozmijan Buta, Fida Kljukec, Francot Turkavidel, Gregor Brezhlačnice, Lavdon Štimani in ostali butalski predniki so zabavali otroke v dolini pod Snežnikom. Prisluhnili so pravljicama V Butalah sejejo sol in Kako so si Butalci omislili pamet. Vsi obiskovalci pravljične urice so si bili enotni, da pameti ne moremo kupiti z denarjem.

Knjižničarka Anđelka Pogorilič pa že pripravlja novo, marčevsko pravljično urico o imenitnih prebivalcih Butal.