SAM_1712

Večer z Leonom Drametom na Rakeku

V knjižnici na Rakeku je bilo 14. marca 2017 govora o rodoslovju. V okviru večerov z znanimi krajani, ki jih rakovška knjižnica organizira v sodelovanju z Društvom upokojencev Rakek, so gostili Leona Drameta.

V pogovoru s Francem Perkom je obiskovalcem predstavil rodoslovno vedo, tehnike in vire, ki jih pri svojem delu uporablja, ter številne podatke in zanimivosti, vezane na rodoslovno zgodovino družin z Rakeka in okolice.

Domačin, sicer zaposlen na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni, je znan kot vsestransko aktiven. Kot velik poznavalec rodoslovja je član Slovenskega etnološkega društva ter Slovenskega rodoslovnega društva in razpolaga z eno največjih rodoslovnih zbirk na svetu.

Je aktiven član številnih društev iz različnih področij, deluje kot mentor učencem in dijakom ter se udejstvuje kot prostovoljec.

Je imetnik spominske medalje in znaka Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Leta 2014 je prejel Bronasto taborsko priznanje Občine Cerknica in Plaketo Državnega sveta za prostovoljstvo leta 2016.

Nevena Savić

Večer z Leonom Drametom

Crt-Kanoni-1

Večer s Črtom Kanonijem

Črt Kanoni, ki je sin dr. Janeza Kanonija, pionirja slovenske psihiatrije, je na večeru v prvem delu predstavil zgodovino slovenske psihiatrije z naslovom Od blaznice do klinike: 1881‒2011: 130 let slovenske psihiatrije. Eden izmed predstojnikov je bil tudi Cerkničan dr. Alfred Šerko (1879‒1938), filozof, nevropsihiater, dekan, rektor, ljubitelj živali, dreser kač. Predavatelj je povedal tudi eno izmed različic, kako je dr. Šerko na dvoboju s sabljo izgubil prst, ki ga je potem hranil v kozarčku s formalinom.

V drugem delu je Tomaž Čeč, direktor založbe Maks Viktor, skupaj z avtorjem Črtom Kanonijem predstavil roman Osma žrtev ali rekviem za likvidatorja. Dogajanje psihološke kriminalke je postavljeno v Ljubljano v štirideseta leta prejšnjega stoletja, v takratno Bolnišnico za duševne in živčne bolezni na Studencu.

Joze-Debevec

150-letnica rojstva Jožeta Debevca, prvega prevajalca Dantejeve Božanske komedije v slovenski jezik

Jože Debevec
duhovnik, klasični filolog, pisatelj, literarni teoretik, literarni zgodovinar, prevajalec

                       
Rojen: 

15. marec 1867, Begunje pri Cerknici

Umrl: 
15. oktober 1938, Ljubljana

Do leta 1887 je obiskoval ljubljansko gimnazijo, naslednje leto pa se je vpisal na klasično in slovansko filologijo na Dunaju. Isto leto, 1888, je stopil v ljubljansko bogoslovje. Za duhovnika je bil posvečen 1890, nato je prva leta opravljal delo kaplana v Breznici in v Trnovem v Ljubljani. Do 1894, ko je promoviral iz teologije, je bil gojenec dunajskega Avguštineja, elitne bogoslovne ustanove, ki je skrbela za temeljito teološko in pastoralno izobrazbo mladih duhovnikov iz avstroogrske monarhije. Študij je nadaljeval v Gradcu in leta 1900 diplomiral iz klasične filologije in slavistike. 1898 se je zaposlil kot gimnazijski profesor v Kranju in na klasični gimnaziji v Ljubljani do 1924, ko se je upokojil. Pisal je mladinske povesti, igre in literarne razprave. Znan je po prvemu slovenskem prevodu celotnega besedila Dantejeve Božanske komedije, katero je opremil z uvodno študijo. Nekatera svoja dela je objavljal pod psevdonimi kot so Jože z Jezera, Josip Matejev, Josip Ošaben, Misijonski stric.
 


Dela:
mladinske povesti: Ljubezen do mamice (1893), Vzori in boji (1918)
igre: Junaške blejke (1912)
literarne razprave: Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu (1905), Dante v slovenskih prevodih (1921), Romantika (1922-1923)
prevod: Dante, Božanska komedija (1910-1911, 1915-1925)

IMG_20170309_181300

Ko imajo hormoni žur v Starem trgu

V četrtek, 9. marca 2017 je v enoti Stari trg potekala predstavitev knjige Ko imajo hormoni žur.  Avtorica Minka Gantar je spretno združila mnoga znanja s področja zdrave prehrane in osebne rasti. Nazorno je razložila vpliv in delovanje hormonov na človeka, in čeprav je knjiga pisana za ženske, ki imajo hormonske težave, je priporočljiva tudi za moške, da lažje razumejo ženske. Skozi dinamično predavanje smo izvedeli, kako povečati telesno energijo, kako se kaže pomanjkanje hranilnih snovi, kako prepoznavamo in pozdravimo podzavestna prepričanja in reprogramiramo podzavest. Z zanimanjem smo prisluhnili, ko je avtorica spregovorila, kako nas rastni hormon pomladi medtem ko spimo, kako lahko na naraven način uravnavamo delovanje ščitnice, katera hranila pospešijo obnovo in pripomorejo k mladosti telesa, kako s pomočjo zdravilne kode odpravimo stres in negativna prepričanja, kako izdelamo hormon DHEA, ki je odgovoren za topljenje maščobe na trebuhu in še veliko uporabnih nasvetov. Knjiga nam ponuja način življenja, spremembo, nekaj univerzalnega, kar običajno iščemo pri zdravilcih, psihoterapevtih, endokrinologih in ostalih, ko obtičimo v službi ali v odnosu, ki nas izčrpava. In ne samo to – v knjigi je veliko dragocenih nasvetov, kako spodbuditi hormon sreče in kako oblikovati svoj jedilnik, da bi z njim dosegli dobro počutje, primerno telesno težo ter harmonijo telesa in čustev.

IMG_20170303_191926

Počitniški tečaj izdelovanja mozaikov v starotrški knjižnici

Počitniški tečaj izdelovanja mozaikov je potekal v knjižnici v Starem trgu od četrtka, 2. marca, do petka, 3. marca 2017. Za idejno zasnovo, pripravo in izvedbo je poskrbela EVA ULE, ki je izjemna ustvarjalka na področju fotografije, akvarela in mozaičnih kreacij. V sproščenem vzdušju so mladi člani knjižnice uživali v svoji kreativnosti in v izdelovanju lastnega umetniškega dela iz kombiniranih naravnih materialov. Čar ustvarjanja mozaikov je prav v tem, da ponuja nešteto možnosti, tehnik in materialov, s pomočjo katerih je možno ustvarjati unikatne izdelke. Skozi to izkušnjo so dobili odlično spodbudo k raziskovanju svoje lastne umetniške energije ter priložnost za sprostitev, spoznavanje novih prijateljev in pridobivanje novih spretnosti.

KNJIGA-NE-GRIZE-6_3_2017-1

Knjiga ne grize – bralna skupina za mlajše generacije

Vabljeni, da se pridružite novi bralni skupini, ki je namenjena bralcem med 20-im in 40-im letom (leto gor ali dol).

     

Na prvem srečanju bomo govorili o knjigi Križišče štirih poti.

»Nobenega neuspeha nikoli ne omenjajo, o morebitnih težavah se ne pogovarjajo niti v družinskem krogu. Če bremen ne delijo med seboj in težav ne omenjajo na glas, je zanje nemogoče poiskati rešitve.« Tommi Kinnunen s prvencem Križišče štirih poti tke zgodbe o treh klenih finskih ženskah, moškem, ki klone, in celotnem stoletju. Začne s pokončno Mario, babico porodničarko, ki sama vzgaja hčerko Lahjo. Vztrajna in neuklonljiva hčerka opravlja za tisti čas netipičen poklic za žensko – je fotografinja. Rodi tri otroke: prva hčerka je nezakonska, druga slepa, sin prevzame mamin poklic in ostane doma. Antipod predhodnicam je njegova žena Kaarina, ki skrbi za dom in družino. Njegov oče Onni je ujet v ozkost časa. Vojna v njem odkrije junaka in geja. Pisatelj ga ob bok ženskam postavi, da skrha stereotip, da je vojna privilegij heteroseksualcev. »V vsakem od vojakov se je zagozdila enaka količina krikov,« zapiše o Onniju. Pisatelj na videz hladno, prav gotovo pa tekoče opazuje stoletje družine. Redko izlije čustven zapis. V skladu s surovostjo časa ga odškrtne, da nas spomni in opomni: »Konec koncev smo vsi rezultat kulture, v kateri smo odraščali. Notri, čisto notri v sebi, pa nas preganjajo ista čustva.«

(Jedrt Jež Furlan; Bukla 116-117)