plosca

100-letnica smrti Udovičeve mame Tončke

Antonija Udovč, rojena Marinčič
30. 5. 1886 ‒ 23. 3. 1917

Udovičeva mati je bila doma z Bača pri Knežaku. Oktobra 1911 se je poročila z Josipom Udovčem iz Zelš pri Cerknici. 

 

V rebri sanjam, Mladika, 1935

Na cerkniškem pokopališču je postavljen nagrobnik, ki ga je postavil sam pesnikov oče v spomin na sina Leona in ženo Tončko. Ker je ves obrasel z bršljanom, ga je Jože Udovič v dnevniških zapisih imenoval grob z možicem.

 

eva-p

Eva Petan je predstavila življenje in delo Izidorja Modica

Življenje in delo Izidorja Modica je v knjižnici na Blokah predstavila Eva Petan, ki je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani napisala magistrsko delo z naslovom Analiza notranjskih pravljic Izidorja Modica iz Štrekljeve zapuščine.

Izidor Modic, rojen leta 1884 na Lahovem na Blokah, je bil eden izmed zbiralcev, ki so pri zbiranju narodnega blaga pomagali Karlu Štreklju. Gradivo mu je pošiljal kot študent slavistike in germanistike na Dunaju, pa tudi kasneje kot profesor na učiteljišču v Ljubljani. Štrekelj se mu je v sklopu Slovenskih narodnih pesmi zahvalil za 154 pesmi, 11 pravljic, 35 vraž in nekaj pregovoro ter rekov z Blok. V Štrekljevi zapuščini so ohranjene tudi njegove pesmi in ljudsko pripovedno gradivo. Padel je leta 1915 v Renčah na Goriškem.

Prispevek na portalu Stareslike

IMG_20170314_191305

Gospod in hruška

Na marčevski pravljični urici v Starem trgu so otroci prisluhnili še eni pravljici Frana Milčinskega. Slišali so, kaj vse se lahko zgodi, ko je gospod prelen, da bi sam stopil na vrt po hruške, in ponje pošlje medveda. Dolga in zapletena zmeda se konča s prazno hišo in zmendranimi hruškami. Ob tej poučni »historiji« so mali modrijani premišljali o lenobi in o tem, da ni pametno prelagati na druge, kar lahko bolje in hitreje opraviš sam.

»Drevesu pa ni dalo miru. Moralo je razodeti svojo modrost in je spregovorilo: »Kaj ti pravim, gospod! Sam bi šel po hruške, pa bi vsega tega ne bilo.«       
Fran Milčinski           

Anđelka Pogorilić

Pravljična urica z ustvarjalno delavnico

 

P3020009-skupna

Počitniške ustvarjalne urice v cerkniški in rakovški knjižnici

Letošnje zimske počitnice so prinesle obilo možnosti za aktivno preživljanje prostih dni v naravi, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica pa je šolarje od 4. razreda OŠ dalje v svoje prostore povabila tudi na brezplačne ustvarjalne urice. Gospod Marko Kebe je v Cerknici v dopoldanskem času od 9h do 11h, od ponedeljka do petka, za pet tečajnikov pripravil 10-urni tečaj osnov računalništva, gospa Maja Petkovšek Hrovatin pa je v Cerknici in na Rakeku od torka 28. 2. do petka 3. 3. izvajala počitniške kvačkarije. V Enoti Rakek so se kvačkarice družile dopoldne od 11h do 12.30, v cerkniški knjižnici pa so kvačkane petlje rasle popoldne od 17h do 18.30. Nastale so prve male umetnine. Čas, ki so ga vsi udeleženci delavnic preživeli ob prijetnem druženju, je kar prehitro minil. Čas, ko nakvačkaš nova znanja, poznanstva in prijateljstva, je neizbrisljiv.

Anita Leskovec

SAM_1712

Večer z Leonom Drametom na Rakeku

V knjižnici na Rakeku je bilo 14. marca 2017 govora o rodoslovju. V okviru večerov z znanimi krajani, ki jih rakovška knjižnica organizira v sodelovanju z Društvom upokojencev Rakek, so gostili Leona Drameta.

V pogovoru s Francem Perkom je obiskovalcem predstavil rodoslovno vedo, tehnike in vire, ki jih pri svojem delu uporablja, ter številne podatke in zanimivosti, vezane na rodoslovno zgodovino družin z Rakeka in okolice.

Domačin, sicer zaposlen na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni, je znan kot vsestransko aktiven. Kot velik poznavalec rodoslovja je član Slovenskega etnološkega društva ter Slovenskega rodoslovnega društva in razpolaga z eno največjih rodoslovnih zbirk na svetu.

Je aktiven član številnih društev iz različnih področij, deluje kot mentor učencem in dijakom ter se udejstvuje kot prostovoljec.

Je imetnik spominske medalje in znaka Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Leta 2014 je prejel Bronasto taborsko priznanje Občine Cerknica in Plaketo Državnega sveta za prostovoljstvo leta 2016.

Nevena Savić

Večer z Leonom Drametom

Crt-Kanoni-1

Večer s Črtom Kanonijem

Črt Kanoni, ki je sin dr. Janeza Kanonija, pionirja slovenske psihiatrije, je na večeru v prvem delu predstavil zgodovino slovenske psihiatrije z naslovom Od blaznice do klinike: 1881‒2011: 130 let slovenske psihiatrije. Eden izmed predstojnikov je bil tudi Cerkničan dr. Alfred Šerko (1879‒1938), filozof, nevropsihiater, dekan, rektor, ljubitelj živali, dreser kač. Predavatelj je povedal tudi eno izmed različic, kako je dr. Šerko na dvoboju s sabljo izgubil prst, ki ga je potem hranil v kozarčku s formalinom.

V drugem delu je Tomaž Čeč, direktor založbe Maks Viktor, skupaj z avtorjem Črtom Kanonijem predstavil roman Osma žrtev ali rekviem za likvidatorja. Dogajanje psihološke kriminalke je postavljeno v Ljubljano v štirideseta leta prejšnjega stoletja, v takratno Bolnišnico za duševne in živčne bolezni na Studencu.

Joze-Debevec

150-letnica rojstva Jožeta Debevca, prvega prevajalca Dantejeve Božanske komedije v slovenski jezik

Jože Debevec
duhovnik, klasični filolog, pisatelj, literarni teoretik, literarni zgodovinar, prevajalec

                       
Rojen: 

15. marec 1867, Begunje pri Cerknici

Umrl: 
15. oktober 1938, Ljubljana

Do leta 1887 je obiskoval ljubljansko gimnazijo, naslednje leto pa se je vpisal na klasično in slovansko filologijo na Dunaju. Isto leto, 1888, je stopil v ljubljansko bogoslovje. Za duhovnika je bil posvečen 1890, nato je prva leta opravljal delo kaplana v Breznici in v Trnovem v Ljubljani. Do 1894, ko je promoviral iz teologije, je bil gojenec dunajskega Avguštineja, elitne bogoslovne ustanove, ki je skrbela za temeljito teološko in pastoralno izobrazbo mladih duhovnikov iz avstroogrske monarhije. Študij je nadaljeval v Gradcu in leta 1900 diplomiral iz klasične filologije in slavistike. 1898 se je zaposlil kot gimnazijski profesor v Kranju in na klasični gimnaziji v Ljubljani do 1924, ko se je upokojil. Pisal je mladinske povesti, igre in literarne razprave. Znan je po prvemu slovenskem prevodu celotnega besedila Dantejeve Božanske komedije, katero je opremil z uvodno študijo. Nekatera svoja dela je objavljal pod psevdonimi kot so Jože z Jezera, Josip Matejev, Josip Ošaben, Misijonski stric.
 


Dela:
mladinske povesti: Ljubezen do mamice (1893), Vzori in boji (1918)
igre: Junaške blejke (1912)
literarne razprave: Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu (1905), Dante v slovenskih prevodih (1921), Romantika (1922-1923)
prevod: Dante, Božanska komedija (1910-1911, 1915-1925)

IMG_20170309_181300

Ko imajo hormoni žur v Starem trgu

V četrtek, 9. marca 2017 je v enoti Stari trg potekala predstavitev knjige Ko imajo hormoni žur.  Avtorica Minka Gantar je spretno združila mnoga znanja s področja zdrave prehrane in osebne rasti. Nazorno je razložila vpliv in delovanje hormonov na človeka, in čeprav je knjiga pisana za ženske, ki imajo hormonske težave, je priporočljiva tudi za moške, da lažje razumejo ženske. Skozi dinamično predavanje smo izvedeli, kako povečati telesno energijo, kako se kaže pomanjkanje hranilnih snovi, kako prepoznavamo in pozdravimo podzavestna prepričanja in reprogramiramo podzavest. Z zanimanjem smo prisluhnili, ko je avtorica spregovorila, kako nas rastni hormon pomladi medtem ko spimo, kako lahko na naraven način uravnavamo delovanje ščitnice, katera hranila pospešijo obnovo in pripomorejo k mladosti telesa, kako s pomočjo zdravilne kode odpravimo stres in negativna prepričanja, kako izdelamo hormon DHEA, ki je odgovoren za topljenje maščobe na trebuhu in še veliko uporabnih nasvetov. Knjiga nam ponuja način življenja, spremembo, nekaj univerzalnega, kar običajno iščemo pri zdravilcih, psihoterapevtih, endokrinologih in ostalih, ko obtičimo v službi ali v odnosu, ki nas izčrpava. In ne samo to – v knjigi je veliko dragocenih nasvetov, kako spodbuditi hormon sreče in kako oblikovati svoj jedilnik, da bi z njim dosegli dobro počutje, primerno telesno težo ter harmonijo telesa in čustev.