17. oktober 1912 – 5. november 1986
Povezovanje forme in zvena dveh notranjskih umetnic na gradu Snežnik
sculptura cantanda
zven forme
forma zvena
Dve notranjski umetnici, akademska kiparka Milena Braniselj in ohranjevalka izročila Ljoba Jenče, obe tudi na našem spletnem biografskem leksikonu www.notranjci.si, sta se združili v projektu, ki se po otvoritvi 4. oktobra 2017 nadaljuje 6. 10. 2017 ob 18h v prostorih snežniškega gradu.
Naslednji dogodek pa sledi v petek, 20.10. 2017, ob 18h – zaključek procesa.
Z glasom pevke, ki čuti in sluti, povabimo obiskovalce k sodoživljanju kiparske razstave na drugačen način, kot smo vajeni. Publika, umetniška dela in pevsko telo, kakor sam razstavni prostor, vse je dogodek, del življenja. Del drevesa, ki nenehno raste in uporno zatika veje v planet, črpa iz njega nove sile, da požene novo drevo. Pojoče drevo – človek. Zvok nas nenehno obkroža in oplaja iz vseh smeri vesolja, planetov, zvezd, gora, jezer, dreves, podzemlja in nevidnih svetov notranjosti človeške duše in duhá. Človek je instrument duše. Naboj kiparskih del nas nagovarja, izziva v premislek in doživetje. Kiparka jih je nasnula v sinergiji zvoka, podob, materije in svojih rok. Umetniške forme se zdijo otrdele, a z globljim pristopom aktiviranja glasu zaživijo in se v nas odtisnejo v gibanju, ki zveni, ki se barva, ki sproža asociacije abstraktnih svetov in organskih form, ki so nam nenavadno blizu. So arhetipske in nove.
Ljoba Jenče
Razstava bo na ogled do 31. oktobra.
Zbirka Jožeta Udoviča in domoznanska zbirka kmalu kulturni spomenik lokalnega pomena
21. septembra 2107 so cerkniški svetniki in svetnice na 18. redni seji zbirko Jožeta Udoviča in domoznansko zbirko, ki ju hrani cerkniška knjižnica, v prvi obravnavi razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Na ta način bosta dragoceni zbirki zaščiteni in varni pred prostim razpolaganjem, kar pa ni pomembno samo z vidika lokalne skupnosti, ampak celotne države.
Cerkniški drugošolci so spoznavali Frana Gerbiča
Tudi drugošolci iz OŠ Notranjski odred Cerknica vedo, da se glasbena šola imenuje po Franu Gerbiču.
V četrtek, dne 28. 9. 2017, smo si v knjižnici ogledali razstavo, ki je posvečena njegovemu življenju. Gospa Vesna Telič Kovač nam je povedala nekaj zanimivosti iz njegovega življenja. Skupaj smo si ogledali razstavo, ki nam približa življenje tistega časa.
Zapeli smo njegovo znano pesem Pastirček.
Sprehodili smo se do njegove rojstne hiše in se ustavili ob klopci, kjer je mogoče pesnil, pisal note ali mogoče le razmišljal.
Vilma Dobrin, Marja Lončar
Fotografije Vesna Telič Kovač
več fotografij:
http://www.os-cerknica.si/2017/10/02/drugosolci-in-fran-gerbic/
Z dediščino moramo ravnati odgovorno in spoštljivo – prispevek na Radiu 94
Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica vabi na razstavo ob stoletnici smrti skladatelja, tenorista, opernega pevca, pedagoga in rodoljuba Frana Gerbiča. Direktorica Marija Hribar je povedala, da je knjižnica pri pripravi razstave o rojaku, sodelovala z več ustanovami, tudi z Narodno in univerzitetno knjižnico ter Zgodovinskim arhivom Ljubljana. Na razstavi bodo na ogled originalne izdaje glasbenih del, skladateljevi osebni dokumenti, glasbena dela, zapiski in korespondenca, tudi neglasbena. V Cerknici bodo razstavili pisma Ivana Hribarja, Rudolfa Maistra, Davorina Jenka in Franca Šerka. Narodna in univerzitetna knjižnica je poleg skeniranih dokumentov za razstavo posodila tudi izvirne dokumente, Zgodovinski arhiv pa tega ni storil. Notranjcem je dal grenko lekcijo, kako se z dediščino ne ravna. Dokumenti, ki jih ima danes, so bili namreč del muzejske zbirke, ki je v Gerbičevi rojstni hiši na Taboru v Cerknici vrata odprla leta 1964. Ker so Cerkničani z njo ravnali mačehovsko, so ti dokumenti danes zanje izgubljeni. “Z dediščino moramo ravnati odgovorno in spoštljivo, zagotoviti pogoje hranjenja in je ne izpustiti iz rok, ker je potem ne bomo nikoli več dobili nazaj,” ob tem razmišlja direktorica knjižnice. Na razstavi bodo na ogled tudi nekateri restavrirani eksponati iz Gerbičevega doma. Knjižnica je poleti namreč prevzela upravljanje Gerbičeve hiše in pričujoča razstava bo tudi osnova za nastajajoči Gerbičev muzej. Več v pogovoru z Marijo Hribar, ki je razstavo postavila skupaj z Vesno Telič Kovač.
Avtor: Maruša Mele Pavlin
Najmlajši iz PGD Dolnji Logatec so si ogledali gasilske znamke
Izbor iz zbirke gasilskih znamk so si danes z avtorico razstave Marinko Cempre Turk ogledali še najmlajši gasilci iz PGD Dolnji Logatec.
Mladi iz PGD Šinkov Turn iz Vodic na ogledu razstave
Danes so nas obiskale mlade gasilke in gasilci iz PGD Šinkov Turn iz Vodic. Ogledali so si razstavo poštnih znamk z gasilskimi motivi, ki jo je pripravila Marinka Cempre Turk. Filatelistka in gasilka je z mladimi delila marsikatero zanimivo zgodbo, upodobljeno na znamkah s celega sveta.
Razstava bo na ogled še do 14. avgusta.
Knjižnica upravljavka Gerbičeve hiše na Taboru
Ob stoti obletnici smrti so letos Cerkničani v spomin skladatelju Franu Gerbiču pripravili več dogodkov. Vse glasneje so začeli razmišljati tudi o tem, da bi v Gerbičevi rojstni hiši znova zaživel njegov muzej. V Knjižnici Jožeta Udoviča niso le razmišljali, ampak naredili odločilni korak. Knjižnica je prvega junija postala upravljavka Gerbičeve hiše na Taboru. Prvi eksponati so že v restavriranju. Glede na obsežnost obnov in razpoložljivost finančnih sredstev bi muzej lahko odprli leta 2020, ko bo 180-letnica Gerbičevega rojstva. Direktorica knjižnice Marija Hribar je za Radio 94 povedala, da si knjižnica želi, da bi Tabor, ki predstavlja duhovni center Cerknice, živel.
Vir: Radio 94
O železnici v naših krajih
Predavatelj Karel Rustja, upokojeni inženir, velik poznavalec in ljubitelj železnic, je v uvodu podal kratko zgodovino prometa do trenutka, ko so izumili parni stroj oziroma parno lokomotivo. Prva železniška proga je bila odprta v Angliji leta 1825. Karel Rustja je opozoril, da takrat niso trideset let tuhtali kako in kaj, temveč so progo Dunaj ‒Trst, ki je dolga 577 kilometrov, zgradili od leta 1842 do 1857. Pri gradnji je sodelovala tudi frankfurtska bankirska hiša Rotschild. Takrat so gradili še šest drugih prog po monarhiji. Koliko buldožerjev, koliko kompresorjev je bilo takrat na delovišču? Kramp in lopata – to je bila vsa mehanizacija. Cesar Franc Jožef I. je bil 27. julija 1857 na otvoritvenem vlaku na progi Ljubljana ‒Trst. Torej bo letos julija 160-letnica otvoritve proge.
Karel Rustja je Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica daroval originalne karte, načrte železnice in druge dokumente.
Marija Hribar
Karel Rustja: O železnici v naših krajih – predavanje in razstava