Posts in category: Novice

Izteka se Maistrovo leto, ki je s številnimi dogodki, povezanimi z življenjem in delom generala Rudolfa Maistra, obeleženo tudi v naši občini.

V rakovški knjižnici je bila od junija do konca novembra na ogled dokumentarna razstava Rakek in Unec generala Rudolfa Maistra – drugi, a vendar pravi dom, ki predstavlja predvsem njegove vezi z našimi kraji.

Avtor razstave, mag. Franc Perko je tako predstavil številne podatke in dokumente, ki širši slovenski javnosti doslej niso bili znani. Katalog razstave je izšel tudi v obliki knjige, ki jo je poleti izdalo Notranjsko domoljubno društvo General Rudolf Maister Unec. Prav tako je bil julija v Delu objavljen Perkov obsežni članek, ki je k ogledu razstave privabil dodatno občinstvo. Razstava se spomladi naslednje leto v prenovljeni obliki seli v Maistrovo rojstno hišo v Kamniku.

V knjižnici smo beležili zelo dober obisk, za dve večji skupini pa tudi organizirali predstavitev oz. vodenje po razstavi.

V petek, 22. novembra, smo tako gostili slušatelje Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec, v soboto, 23. novembra, pa člane Muzejskega društva Idrija. Obe skupini sta pozdravila David Kavčič, predsednik NDDGRM Unec in predstavnica knjižnice, Nevena Savić. Razstavo je pred ogledom skozi predavanje predstavil Franc Perko.

Maistrov uradni življenjepis njegovega časa, preživetega v naših krajih, ne omenja prav veliko – razen Unca, kot kraja njegove smrti.

Njegov stric Lovro Sebenikar je prišel iz Gorenjske na Rakek za poštnega uslužbenca, vodjo pošte. Soproga Matilda, po rodu Dolenjka, iz zavedne, napredne kulturne in gostilniške družine Tomšič, je vodila uspešno restavracijo v hiši, ki sta jo zgradila na Rakeku in jo danes poznamo kot Domiceljevo hišo. Edinec Adolf je umrl kot otrok, drugih potomcev nista imela. Ko sta z Belletom hišo na Rakeku zamenjala za posestvo na Uncu, sta se leta 1903 preselila na Unec v Sebenikarjevo oz. Maistrovo hišo.

Ko trinajstletnemu Rudolfu umre oče (1887), uradno skrbništvo zanj in brata Ernesta prevzame stric Lovro Sebenikar. Ernest je delal in živel na Rakeku, najprej 10 let kot poštni ekspeditor, po krivi obdolžitvi poštnega nadkomisarja Cora iz Trsta pa krajše obdobje pred prezgodnjo smrtjo kot železničarski uradnik. Le dober mesec pred smrtjo je bil na sodišču v Logatcu Ernest oproščen krivde, Cora pa obsojen. Umrl je na Rakeku za jetiko, star 27 let, in je pokopan na pokopališču v Mengšu.

Na Uncu je pokopana njuna mati Franja, ki se je na stara leta preselila k ovdoveli sestri Matildi. Rudolf je že med šolanjem precej časa preživel na Rakeku, pozneje po upokojitvi pa večino poletij na Uncu, ki ga je skupaj z Logatcem, Rakekom in okolico leta 1921, kot član razmejitvene komisije otel Italijanom. Pozimi je ostajal v Mariboru.

Bil je tudi častni občan Občine Rakek. V zahvali za čestitko, ki jo je od župana Franja Tavčarja prejel ob 60. rojstnem dnevu, zapiše: »Vaš pozdrav me je posebno zato razveselil, ker je Rakek in Unec že skoraj 45 let sicer moj drugi, a vendar pravi dom.«

 

Nevena Savić

Kip genialnega dr. Alfreda Šerka v rojstnem kraju

V petek ob 13. uri bo slovesno na Taboru v Cerknici, saj bodo tam odkrili kip psihiatra in profesorja dr. Alfreda Šerka. Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Svet za kulturo Občine Cerknica sta gonilni sili oblikovanja »prostora velikih« pred knjižnico v Cerknici.  Kot je povedala direktorica knjižnice Marija Hribar, želita opozoriti na pomembne Notranjce, pomembne osebnosti tega prostora, saj “Notranjska ni bela lisa, sploh pa ne v pameti in talentih.”

Pred knjižnico sta že doprsna kipa pesnika Jožeta Udoviča in vsestranskega raziskovalca ter politehnika Franca Antona Steinberga, na drugi strani taborskega obzidja v domačo hišo zre glasbenik Fran Gerbič. Vse doprsne kipe je naredila akademska kiparka, domačinka Milena Braniselj.  

Alfred Šerko se je leta 1879 rodil v Cerknici kot potomec pomembnih cerkniških rodbin Šerko in Obreza. Bil je med prvimi rednimi profesorji na Univerzi v Ljubljani, skoraj nepretrgoma je bil dekan Medicinske fakultete, bil pa je tudi rektor univerze.

Iz filozofije je promoviral leta 1903 na Dunaju, šest let kasneje še iz medicine, zanimala ga je psihiatrija. Preden se je vrnil v Ljubljano, je služboval tudi v Muenchnu, na Dunaju, kjer je vodil nevrološki oddelek, in v Trstu. Njegova razprava Im Mescalinrausch iz leta 1913 je še danes veljavna osnova za študij o psihopatoloških stanjih. Raziskoval je anatomijo in fiziologijo živčevja ter o tem napisal slovenska učbenika. V delu o psihoanalizi je zavrnil Freudovo psihoanalizo. Dr. Alfred Šerko je bil priljubljen med študenti in bolniki. 

Kot vsestranska osebnost širokega miselnega obzorja je bil tudi ustanovitelj kluba Penatov in leta 1926 Društva ZOO, prvega živalskega vrta v Sloveniji. Prav legendarna je bila njegova ljubezen do kač. 

KIP GENIALNEGA DR. ALFREDA ŠERKA V ROJSTNEM KRAJU

MILENA BRANISELJ UPODOBILA ŠE ENEGA POMEMBNEGA NOTRANJCA

Akademska kiparka Milena Braniselj v domači Cerknici pomembno oblikuje javni prostor. Je avtorica več kipov in spominskih obeležij. V zadnjih letih je njeno likovno snovanje usmerjeno v Tabor, središče Cerknice. Pred njegovo rojstno hišo stoji njen doprsni kip glasbenika Frana Gerbiča, pred knjižnico pa je naredila poprsja Jožeta Udoviča in Franca Antona Steinberga.

Znanstveniku in pesniku se pridružuje psihiater. Jutri ob 13. uri bodo pred knjižnico odkrili kip še enega znamenitega Cerkničana, dr. Alfreda Šerka  Umetnica mora tenkočutno najprej samo odkriti  svoje upodobljence. Alfreda Šerka je videla kot zagonetno osebnost. Veseli jo, da z občino, ki je naklonjena umetnosti in z direktorico Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marijo Hribar skupaj odkrivajo tiste prednike, ki so v Cerknici pustili veliko sled. Poslušaj. 

Milena Braniselj med modeliranjem Jožeta Udoviča, prvega velikega Notranjca, ki je dobil mesto na Taboru. 

Maruša Mele Pavlin

V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica je bilo novembra več zanimivih in obiskanih prireditev, med njimi tudi predavanje Štefke Mikše Šebalj o dveh steklarnah v Javorniku.

Prva, ustanovljena leta 1774, letos mineva 250 let od ustanovitve, je bila nad Dolenjo vasjo. Prvi lastnik je bil Jakob Balleti, okrog leta 1777 je bila steklarna že last Cerkničana Karla Obreza, leta 1785 pa so bili lastniki Kreidli, trgovci s steklom iz Trsta. Steklarno je v delu Oryctographia Carniolica (1778) opisal Balthasar Hacquet. Potem sem se odločil, da obidem celotno jezero, kar mi je tokrat z veliko napora uspelo dokončati v osmih urah, ker je zelo naraslo; od zadnje omenjenega kraja sem ubral pot na večerno stran proti Karlovici (Carloviz), kjer sem nedaleč stran naletel na steklarno, ki je v precej dobrem stanju in v kateri delajo Čehi. Talilna peč ali peč za steklo je precej dobro omejena in celotna peč ima zaradi šestih oken … (prevod iz nemščine je izšel 2020, založila Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in »Maks Viktor«). Steklarna je delovala do leta 1793.

Steklarna nad Dolenjim Jezerom je delovala od 1816 do 1845, lastnik je bil Sigismund Pagliaruzzi. Kremenjak za steklarno so kopali na Slivnici, pepelika iz bukovega lesa pa je bila iz javorniških gozdov.

Štefka Mikše Šebalj je predstavila tudi fotografije, ki prikazujejo prostor, kjer sta bili nekdaj obe glažuti. Na priložnostni razstavi so bili na ogled tudi nekateri predmeti iz glažut: steklenici, kozarci, čaše … eden izmed najlepših izdelkov iz jezerske glažute je lestenec v cerkvi sv. Petra na Dolenjem Jezeru.

Marija Hribar

Robert Kužnik je v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica predstavil knjigo Poezije bratov Gaspari, zbrane pesmi Maksima in Antona Gasparija. Roberta Kužnika je pesmi zbral, uredil in knjigo tudi oblikoval. Knjiga prinaša 43 pesmi Maksima Gasparija in 62 pesmi brata Antona. Pesmi so bile objavljene po raznih revijah, prve Antonove otroške pesmice so bile  objavljene v Zvončku leta 1912, Angelčku, nato še v Ljubljanskem zvonu, Slovanu … Maksimove pesmi so po večini iz njegove rokopisne beležke, ki jo hrani Trubarjev antikvariat. Knjiga je izredno lep knjigoveški izdelek, ki veliko pove o trudu in znanju oblikovalca.

Robert Kužnik je za proučevanje zapuščine Maksima Gasparija in obdelavo etnografske dediščine novembra 2024 prejel Murkovo listino.

Marija Hribar

Foto Tine Šubic

Na predvečer 110-letnice rojstva pesnice Maričke Žnidaršič so se v starotrški knjižnici zbrali ustvarjalci in ljubitelji poezije. Dogodek je združil vse, ki so se odzvali na pesniški natečaj Pesmi izpod Snežnika.

Enota Maričke Žnidaršič Stari trg pri Ložu in Javni zavod Snežnik sta z natečajem na temo Notranjske v vseh letnih časih ter ljubezni do domače pokrajine povabila ustvarjalce, da izrazijo svojo ustvarjalnost skozi poezijo ter s tem počastijo jubilej notranjske pesnice. Odziv na natečaj je bil zadovoljiv, kar potrjuje bogato kulturno in literarno izročilo Loške doline.

V prireditvenem prostoru knjižnice je potekal pravi pesniški maraton, obogaten z ljudskimi napevi v izvedbi Ložanov, sester Starc in Rudija Dolesa, knjižničarka pa je z vezno besedo spretno tkala rdečo nit skozi večer.

Svet pod Snežnikom, prepreden z jesenskimi barvami, je postal navdih za pesmi, ki so odsevale pokrajino, občutke in vezi z notranjsko zemljo. Večer se je začel z dragocenim zvočnim zapisom Maričke Žnidaršič iz radijske oddaje. Sledili so nastopi pesnikov, ki so popestrili dogodek. Svoje verze so predstavili Tone Šepec, Milena Ožbolt, Manja Starc, ki je svoje pesmi tudi uglasbila, Benjamin Žnidaršič, ki jih je zaupal interpretaciji Romane Nared, Edvard Šega, Milena Kraševec, Anda Tomec, ki v svojih verzih pogovarja s pokrajino, France Anzeljc, Bernarda Kandare, Sonja Lipovac z duhovitim zapisom o priimkih ter Ana Jozelj, ki je prebrala pesem Slave Dragolič iz Cerknice.

Maričkin glas sta skozi njeno poezijo obudili Bernarda Knavs in Marjeta Nelc, posebno noto večeru pa je dodal Miha Razdrih z branjem Pisma naši poetinji in s pikro Frbežarjevo poezijo, ki je nasmejala obiskovalce. Ob zaključku večera je knjižničarki podelil Frbežarjevo priznanje za ohranjanje poezije na Notranjskem. Z zabavno gesto je izpostavil premalo cenjene kulturne dosežke in premajhno podporo kulturnim prizadevanjem v lokalnem prostoru.

Zbrane je nagovoril tudi župan Matjaž Antončič, ki je poudaril pomen ohranjanja pesniške dediščine, še posebej v knjižnici, ki velja za kulturno središče kraja.

Dogodek je bil obenem poklon času, ki ga ne moremo zadržati, a ga lahko ohranimo v zapisanih besedah. Kot je bilo rečeno med programom, pesmi niso le naše – z njimi bogatimo kraj in ljudi, ki bodo prišli za nami. Tudi Maričkine besede so ostale vtkane v tišino jesenskih večerov pod Snežnikom, »vkovane v tišino teh ograd, vtopljene v razkošno pesem host, ki jim je dobro ob nogah Snežnika«.

Besedilo: Anđelka Pogorilić
Fotografije: Mario Žnidaršič

V enoti knjižnice v Starem trgu pri Ložu je bil 15. novembra 2024  pesniški večer, posvečen notranjski pesnici Marički Žnidaršič.  Pripravila sta ga knjižnica in Javni zavod Snežnik. Anđelka Pogorilič je pred dogodkom za Radio 94 povedala nekaj besed.  

https://www.radio94.si/literarni-dogodek-bo-pester/ 

V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica je Lenart Perko predstavil knjigo Kovaško-nožarski priročnik. V poglavju Moja zgodba zapiše, da je do kovaškega poklica šel po najdaljši možni poti, ki pa ga je vendarle pripeljala do tega, da svoje znanje prenaša na ukaželjne. Njegovo delo je impresivno, saj je naredil več kot 1600 nožev, 100 vrtnic in desetine performansov. Iz tako bogatih izkušenj je nastala knjiga, ki je razdeljena na več poglavij; Uvod, Kovanje, Normaliziranje, Brušenje, Kaljenje, Temperiranje, Patiniraje in zaščita, Ročaji, Ostrenje, skrb in oljenje, Kovaški izzivi, Napake, Izdelava polimernih materialov za ročaje nožev, »Damaščansko jeklo« in »Sanmai«. Vse se začne s prvim udarcem …

Marija Hribar

110-letnica rojstva

Ivan Čampa – 15. november 1914, Nemška vas na Blokah

Marička Žnidaršič – 16. november 1914, Stari trgu pri Ložu

 

Jeseni, ko zlati se drevje v hosti
in dež drobi na okna dan na dan,
k nam iz podzemskih bisernih dvoran
prijatelj drag neslišno pride v gosti.

In pod gozdove Javornikov leže
kot zvest čuvaj, pokoren, tih in vdan,
le včasih gre čez mejo tja do Dan,
Lipsenja, Cerknice in vse obseže.

Ko neha dež in sonce ga obsije,
je kakor dragocen, srebrn pas,
pripet narahlo od vasi na vas,
in nam vso zimo veže domačije.

Marička Žnidaršič: Pesmi o Cerkniškem jezeru, 1953

ZBIRNIK november 2024

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica je pod okriljem Mestne knjižnice Ljubljana tudi letos izvedla poletni bralni akciji. Šolarji od 7. do 12. leta so lahko postali Poletavci že sedmo leto zapored, Najpoletavci, mladi bralci od 13. do 16. leta, četrtič. Prvi so od 10. junija do 10. septembra nabrali trideset bralnih dni po trideset minut, drugi so na zbirnik zabeleželi tri mladinske knjige ter si prislužili priznanje in majico, letos rumene barve, ter povabilo na zaključno prireditev z glavnim žrebanjem, ki je potekalo v soboto, 28. septembra,  v Kulturnem domu Cerknica.

Med 214. Poletavci je glavno nagrado nahrbtnik, ki jo je doniral Hervis d.o.o., prejela Lea Lenarčič iz Starega trga, knjigo Mladinske knjige pa Cerkničanka Lina Besić, ki je bila izžrebana med 57. Najpoletavci.

Po žrebanju je sledil ogled sinhroniziranega risanega filma Otroci divjega zahoda. Sobotni dogodek za bralce so zaokrožili Marko Kebe, Dominika Vovk Godeša in Anita Leskovec, koordinatorka projekta v knjižnici. Vsi, ki se sobotnega zaključka niso mogli udeležiti, lahko majice in priznanja do konca novembra prevzamejo v njim najbližji enoti knjižnice. Nakup majic, priznanj in ogled risanke je donirala knjižnica, da je uspešno potekal zaključni dan, pa je prijazno pripomogel Kulturni dom Cerknica. Poletna bera branja je bila bogata. Naj bo z dobrim branjem obarvan tudi naš običajen vsakdan.

napisala Anita Leskovec
fotografije Marko Kebe

Na pobudo Novega Paradoksa, Slovenskega društva za kakovost življenja in v sodelovanju Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica je v oktobru potekala delavnica z naslovom Družina in duševno zdravje, ali kam se obrniti po pomoč v primeru duševne bolezni družinskega člana.

Na začetku sta nekaj uvodnih besed spregovorila Srečko Brumen, predsednik društva Novi Paradoks, ter Marija Hribar direktorica Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica. Predsednik Srečko Brumen je povedal, komu je delavnica namenjena, kam po pomoč. Predstavil je predavatelje delavnice s področij zdravstvenih in socialnih služb ter nevladnih organizacij, ki pokrivajo občino Cerknica. Spregovorila je dr. Vesna Švab, psihiatrinja iz Centra za duševno zdravje odraslih, ki deluje v Zdravstvenem domu Logatec. Posebej je poudarila, da naročanje v njihovem Centru ni potrebno, vsak se lahko oglasi na lokaciji brez napotnice. Diplomirana medicinska sestra Violeta Deleva iz logaškega Centra je povedala, da izvajajo zdravstvene, psihološke, socialnovarstvene ter specialistične psihiatrične storitve za ljudi, ki potrebujejo pomoč na področju duševnega zdravja ali hujših stisk. Irena Svet, diplomirana medicinska sestra, je predstavila Zdravstveno vzgojni center Cerknica, ki deluje pri Zdravstvenem domu Cerknica za zagotavljanje zdravstvenovzgojne dejavnosti za odraslo populacijo. V okviru programa Skupaj za zdravje izvajajo strukturirane zdravstvenovzgojne obravnave ter aktivnosti krepitve zdravja in zmanjševanja neenakosti v lokalnih skupnostih. Dr. Andreja Grudnik Seljak, vodja socialne službe Psihiatrične bolnišnice Idrija Pacienti, je osvetlila socialno terapijo, v katero so vključeni pacienti ves čas zdravljenja, od prihoda v bolnišnico do odpusta. Diplomirana socialna delavka Metka Pernuš  iz centra za socialno delo Primorsko-Notranjska, enota Cerknica, je predstavila skupino za samopomoč »Kamilica«. Nataša Seražin Grmek, diplomirana sociologinja, je orisala glavne značilnosti Dnevnega centra ŠENT iz Postojne.

Na koncu je sledil zanimiv pogovor med predavatelji in publiko, ki se je udeležila delavnice.

Marija Hribar

foto: Tine Šubic