Splošne knjižnice so najbolj obiskane in dostopne kulturne ustanove. Knjižnično dejavnost opravlja 60 splošnih knjižnic, med njimi tudi dve zamejski, z 283 enotami. Raziskava Marka Ropreta z naslovom Uspešnost slovenskih splošnih knjižnic: razvoj in uporaba izvirne metodologije je splošne knjižnice po treh pomembnih statističnih kazalnikih razdelila na dve skupini: vodilne in sledilne. V vodilni skupini je 18 splošnih knjižnic oz. 30 %, med njimi tudi Knjižnica Cerknica, preostalih 42 oz. 70 % sledilk, kar pomeni, da so manj uspešne.

Nacionalno merjenje delovanja splošnih knjižnic poteka z uporabo sistema BibSiSt, ki ga vodi Narodna in univerzitetna knjižnica. Kaj je vrednoteno v raziskavi? Raziskovalec je vzel pod drobnogled statistične podatke BibSiSt za leto 2023 oziroma tri dimenzije uspešnosti: stopnja dosega –  več kot 17 % delež aktivnih članov glede na število možnih potencialnih uporabnikov (X) v upravnem območju knjižnice, intenzivnost uporabe gradiva –  število izposoj gradiva na člana knjižnice mora presegati 40,08 enote letno (Y), stopnja družbene vključenosti – udeležba na prireditvah knjižnice na člana knjižnice mora biti več kot 1,59 prireditve letno (Z). Le knjižnice, ki so po vseh treh dimenzijah dosegle nadpovprečne vrednosti (tj. nad vrednostmi aritmetičnih sredin), so bile uvrščene v skupino vodilnih knjižnic. Ropret ugotavlja, da so pogoji vodilnosti relativno zahtevni, saj so primerljivi s povprečji kazalnikov najrazvitejših evropskih knjižničnih sistemov, kot sta avstrijski in nemški. Največjo pomembnost pri prehodu od sledilk do vodilnih knjižnic imata dejavnika, ki odražata število izvedenih prireditev knjižnice in izvedena izobraževanja uporabnikov, torej programska in vsebinska usmerjenost.

Marija Hribar

Uporabnike obveščamo, da je v Google Play na voljo nova bralna aplikacija COBISS Ela za Android naprave.

Bralna aplikacija COBISS Ela je povezana s portalom COBISS Ela in aplikacijo COBISS Plus, kar uporabnikom omogoča, da si e-knjige neposredno naložijo v aplikacijo ter začnejo brati na svoji napravi.

Nova aplikacija prinaša še enostavnejšo izposojo in prijetnejšo bralno izkušnjo ter predstavlja pomemben korak k še dostopnejši uporabi e-knjig v knjižnicah. Različica za iOS bo po napovedih na voljo junija 2026.

Potopisna predavanja so med obiskovalci rakovške knjižnice zelo priljubljena in dobro obiskana. Tako je bilo tudi 4. marca, ko nam je Mojca Gorjan predstavila potovanje v nacionalni park Tassili n’Anjjer v Sahari na jugovzhodu Alžirije.

Mojca, po poklicu profesorica sociologije in ekonomistka, je pred upokojitvijo učila na srednji ekonomski šoli v Ljubljani. Tudi zato je odlična predavateljica, ki nas je ob čudovitih fotografijah popeljala na peščene sipine in nam predstavila 14-dnevno odpravo, ki jo je z manjšo skupino potnikov obiskala v spremstvu Tuaregov. Spali so v šotorih, nekateri tudi na prostem, veliko prehodili in tudi preplezali.

Skalne formacije, ki se dvigajo iz puščave, so sestavljene iz rdečkasto obarvanega peščenjaka. Ker material zadržuje vodo, je tudi rastlinstvo na tem področju nekoliko bogatejše kot v okoliški puščavi.

Področje parka predstavlja tudi največji muzej prazgodovinske skalne umetnosti na prostem, arheološko najdišče, znano po številnih prazgodovinskih umetninah na skalah. Najzgodnejše umetnine, poslikave in jedkanice, naj bi bile stare tudi 12.000 let. Prevladujejo pa gravure na katerih so upodobljene divje živali, črede govedi in ljudje, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, kot so lov, nabiralništvo, pašništvo in ples.

Mojca je obiskovalcem predstavila kolegico Bojano, ki se je prav tako udeležila potovanja. Predstavila nam je del svoje poezije, ki je nastala pod vtisom peščenih sipin, ter vzorce različnih kamnin in puščavskega peska. Prijetno druženje se je zaključilo z dogovorom o ponovnem srečanju in predstavitvi še katere izmed popotniških dogodivščin, ki jih pri Mojci ni malo.

Nevena Savić

Iskrena hvala vsem nastopajočim in vsem obiskovalcem za prijeten literarno-glasbeni večer ob predstavitvi pesniške zbirke Predstavljam se tako. Posebna zahvala gre naši Mileni Kraševec, ki s svojim bistrim umom, ustvarjalnostjo in iskrivim smislom za humor tudi pri štiriindevetdesetih letih vse okrog sebe pušča brez besed. Naj ji zdravje, vedrina in ustvarjalni navdih še dolgo stojijo ob strani.

Anđelka Pogorilić

Knjižničarka Nevena se je na povabilo vzgojiteljic in otrok skupine Miške, 26. marca odpravila v rakovški vrtec, kjer je prebrala pravljico otrokom in njihovim staršem.

S seboj je imela rdeč dežnik, prav tistega, pod katerega medved v pravljici sprejme premražene živalske prijatelje, s katerimi se druži tudi, ko zopet posije sonce. Sebična lisica, ki ni želela deliti svojega dežnika, ob koncu pravljice ostane sama in otožna. Upajmo, da se je vseeno kaj naučila in bo naslednjič prijaznejša.

Pravljično druženje se je nadaljevalo z ustvarjalno delavnico, ki sta jo pripravili vzgojiteljici Nataša Petrič in Nataša Kordič. Otroci in starši so izdelali lutke živali, ki so nastopale v pravljici.

Njihove srnice, zajčke, veverice, miške, medvede in seveda tudi lisice si lahko pridete ogledat v rakovško knjižnico, kjer gostujejo do 27. marca. Tja so jih na sprehodu do knjižnice prinesli otroci z vzgojiteljicami. Seveda ob razstavi ne manjka niti velik rdeč dežnik, pod katerim so zbrani vsi gozdni prijatelji.

Nevena Savić

V Slovanski knjižnici v Ljubljani je dr. Jedert Vodopivec Tomažič, pred upokojitvijo je bila vodja Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije, predstavila raziskavo o primerjavi med vezavami in papirji Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689. Pregledanih je bilo 52 izvodov, ki se hranijo v Sloveniji, med njimi tudi Slava iz Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, štirje izvodi iz Hrvaške, devet iz Italije (Gorica, Trst), po dva pa iz Madžarske in Nemčije (Nürnberg).

Največ ohranjenih izvodov, kar 26, je vezanih v rjavo taninsko strojeno usnje, med njimi tudi cerkniški izvod. Papir v knjižnem bloku se med seboj razlikuje po vodnih znakih, strukturi, barvi oz. porjavitvah, debelini, otipu in zvoku. Pri izbiri in velikosti papirja so bili v 17. stoletju pragmatični, racionalni, saj je predstavljal pomemben strošek. V papirjih knjižnih blokov se pojavlja več vodnih znakov, prevladujejo pa trije: izvodi z manjšim grbom z ANH in z večjim grbom z MH in Hermesov križ z AD. Izvodi z vodnimi znaki manjši grb z ANH in večji grb z MH so med pregledanimi samo trije: Valvasorjev osebni izvod, hranjen v Metropolitanski knjižnici v Zagrebu, izvod iz Mestne knjižnice v Nürnbergu in izvod (ohranjen samo tretji zvezek), hranjen v Kapiteljski knjižnici v Novem mestu. V vseh preostalih pregledanih izvodih se pojavlja vodni znak Hermesov križ z AD, tako tudi v izvodu iz Cerknice, ki ima izrazite porjavitve. Predavateljica je poudarila: »Na podlagi pregleda literature smo ugotovili, da je porjavitev papirja pri Valvasorjevi Slavi najverjetneje povezana s klejenostjo papirja, uporabo galuna in manjšo vsebnostjo kalcija. Za dokončno potrditev razlogov, zakaj se v knjižnih blokih iste izdaje pojavljajo

papirji s tako različnim videzom, otipom in barvo papirja, vidimo v nadaljevanju raziskave z naravoslovnimi instrumentalnimi metodami. Upamo, da jih bo v prihodnosti mogoče izvesti.«

Na koncu je Angelika Hribar predstavila izvod Slave vojvodine Kranjske, ki je v družino prišel kot poročno darilo, pred tem pa je bil na Gradu Ravne pri Pivki, v knjižnici rodbine Hohenwart.

Besedilo in foto: Marija Hribar

ZBIRNIK marec 2026

Dr. Alenka Gaberščik, upokojena profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica predstavila monografijo Presihajoče jezero: monografija o Cerkniškem jezeru.

Presihajoče jezero

Kultura, tako profesionalna kot ljubiteljska, je v naši občini močno zastopana, slišana in videna.

KD Rakek že leta v sodelovanju z enoto cerkniške knjižnice na Rakeku organizira krajevno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Letos se je odvila 11. februarja. Obiskovalci so uživali v bogatem kulturnem programu, ki ga je zasnovala ženska vokalna skupina Cluster.

Prireditev z naslovom Umetnost v dialogu sta povezovali Silvestra Kotar in Nevena Savić, poleg vokalne skupine Cluster je zapela tudi zasedba MePZ Rak Rakek. S harmoniko jih je spremljal Benjamin Škrab. Oba zbora nastopata pod taktirko zborovodkinje Jelke Bajec.

Omeniti velja tudi predani vodji obeh zborov: skupino Cluster vodi Erika Žitko, mešani pevski zbor pa Ladica Oblak. Na odru je vedno lepo videti tudi mlajše generacije, ki se kulturno udejstvujejo. Mlada glasbenika, učenca Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica, Anja Hrobat in Maks Marinšek sta zaigrala v kitarskem duetu pod mentorstvom profesorja Boštjana Šmalca.

Dogajanje je obogatilo tudi odprtje razstave del likovne sekcije KD Rak Rakek z naslovom Prostor v barvi in črti. Akvarele in grafike so ustvarjali pod mentorstvom slikarja Petra Lazarevića in akademskega slikarja Božidarja Strmana – Miša. Zbrane je nagovorila vodja likovnikov Violeta Doles. Večer se je zaključil z druženjem in vabilom k vpisu novih članov, ki jih bodo vesele vse sekcije društva.

Vabljeni k ogledu razstave do 13. marca v času urnika rakovške knjižnice.

Nevena Savić

foto: Ljubo Vukelič

Poslušaj prispevek na Radiu 94.
Jaka Zalar in Vesna Telič Kovač

NOVA IZVEDBA BRALNE ZNAČKE SE JE ŽE ZAČELA