l_675221RAZSTAVA-MODELOV-LOKOMOTIV-LEON-DRAME-IN-VELIBOR-VRHOVAC-09-FOTO-LJUBO-VUKELIC

Igrali smo se z lokomotivami

Rakek je doživel rast in razvoj predvsem s prihodom Južne železnice. Čez dve leti bomo beležili 170. obletnico prihoda prvega vlaka na našo železniško postajo.

Večina izmed nas se je v otroštvu navduševala nad vlaki in železnico, nekateri to zanimanje in veselje ohranjajo tudi v odrasli dobi. Zbiranje modelov lokomotiv je zagotovo zanimiv, edinstven in tudi drag hobi. Leon Drame in Velibor Vrhovac sta že nekaj desetletij navdušena zbiratelja modelov lokomotiv in hkrati delujeta kot člana vlakoljubne sekcije PHD Javorniki.

V rakovški knjižnici sta 12. septembra predstavila svoji zbirki, ki skupaj štejeta več kot 60 modelov. Nekaj zanimivejših in redkejših primerkov lokomotiv sta tudi razstavila v vitrini, kjer bodo na ogled do 4. oktobra.

Obiskovalci so lahko občudovali gibanje na dveh ploščah, maketah železnice. Prva se upravlja digitalno (z aplikacijo na mobilnem telefonu ali tablici), druga analogno.

Laični opazovalci smo prepoznali le tiste lokomotive, ki jih videvamo na domačih tirih zato je bila dobrodošla razlaga poznavalcev. Vsak model ima svojo zgodbo, predstavlja zgodovino in lastnosti posamezne lokomotive. Narejeni so tako, da oponašajo dejansko gibanje in zvoke pravih, zato so njihovo vožnjo z navdušenjem opazovali tako mali kot tudi mi, malo starejši otroci.

Najstarejša lokomotiva, ki še vozi po naših tirih, je model SŽ 661, t. i. Kennedy, letnik 1964. Na področju bivše države se jih vozi še nekaj, omenjena je bila že upokojena in ponovno aktivirana po žledolomu. Iz te serije ameriških lokomotiv je bila tudi prva dizel-električna lokomotiva v bivši Jugoslaviji, kjer so jih pozneje tudi proizvajali. Trenutno na naših progah prednjačijo vlaki nemške izdelave.

Zapisala Nevena Savić

DSC6142-Edit-Edit

Marjanin pesniški Ocean življenja pospremil Ditkin glas

Tik pred zaključkom poletja je v cerkniški knjižnici svojo pesniško zbirko predstavila Marjana Jager, že nekaj let Cerkničanka, ki svoj navdih, inspiracijo, pogum in tudi uteho poišče ob njej bližnjem gozdu in jezeru. Jezeru, ki je zares Ocean življenja, kot je naslovila zbirko, s katero po osebnih preizkušnjah in preobrazbi ponosno pluje po novih življenjskih valovih.

Z Marjanino poezijo, oddaljeno od vsakdana, ki ga zapovedujejo zunanja pričakovanja, sodbe, omejitve, nenazadnje je oddaljena od notranjega kritika, primerjanja in stremljenja po ugajanju, so se na večeru, skozi katerega je krmarila Vesna Telič Kovač, prav posebej zlile uglasbene pesmi Ferija Lainščka in Toneta Pavčka, ki jih tenkočutno prepeva koroška glasbenica Ditka.

Edita Čepin, z umetniškim imenom Ditka, je publiko navdušila z znanimi Ne bodi kot drugi, Školjka, Med nama je angel, Dober dan, življenje in z najnovejšo Ljubim te, ljubim, ljubezen. Ne bodi, kar nisi smo zaznali ob prebranih pesmih in ko je pesem Ne bodi, kar nisi zapela simpatična kantavtorica ob klaviaturski spremljavi očeta Gorazda.

Smisel je v tem, da pustimo droben pečat, odtis in sled, iz katerih bo vzniknilo nekaj novega in lepega. Vzniknil je Ocean in nove vezi, ki povezujejo, a ne vežejo.

Vesna Telič Kovač

Foto Sebastjan Zelič

 

zoran2

Notranjska v objemu zvezd – odprtje razstave Zorana Vidriha

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica je v sredo, 11. septembra 2024, gostila odprtje razstave astrofotografij in motivov Notranjske.
Fotograf Zoran Vidrih je obiskovalcem razložil tehniko fotografiranja osončij in zvezd. Pogovor je vodila Vesna Telič Kovač.
 
Za glasbeni točki sta poskrbela učenca Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica Pascal Dokler s harmoniko in Anja Hrobat s kitaro.
Razstava bo v knjižnici na ogled do 3. novembra 2024. Vljudno vabljeni.
 
 
 
DSCN2061

Logaški likovniki gostujejo na Rakeku

Po poletnem predahu se nadaljujejo tudi prireditve v knjižnici. Na Rakeku so 10. septembra z odprtjem razstave gostili umetnike iz sosednje občine, Društvo likovnikov Logatec.

Posamezniki iz njihovih vrst so v knjižnici že razstavljali na skupinskih razstavah v organizaciji domačega društva KD Rak Rakek, Dušan Mihelčič in Janez Ovsec pa tudi samostojno.

Društvo likovnikov Logatec je zelo aktivno društvo. Deluje od leta 1998 in šteje okrog štirideset članov. Poleg številnih razstav vsako pomlad organizirajo ex-tempore, v tem poletju so izvedli tudi tradicionalno likovno kolonijo v Starem malnu pri Vrhniki in Plain Air slikanje ob robu Planinskega polja.

Njihove dejavnosti je na odprtju predstavil predsednik društva Janez Ovsec. Likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn je zbranim podala strokovno oceno likovnih del. Dogodek je glasbeno popestril ljudski godec Luka Ovsec.

Razstava bo na ogled do 4. oktobra 2024.

 

Zapisala Nevena Savić

Naglic

Utrinek časa za vse čase

Utrinek časa za vse čase

V Knjižnici Jožeta Udoviča je na ogled zanimiva razstava, nastala na osnovi izbranih fotografij Petra Nagliča, rojenega v Šmarci pri Kamniku v obrtniški družini. Ker je bil poročen z Marijo Bonač iz Selščka, so na fotografijah tudi notranjski motivi. Razstava prinaša likovni dialog sodobnih ustvarjalcev – Tomaža Perka, Marjana Mančka, Veljka Tomana, Janeza Kovačiča, Romana Šviglja … − s fotografskimi motivi iz Nagličeve zbirke. O razstavljenih delih je spregovorila umetnostna zgodovinarka mag. Bernarda Stenovec: Dela so povabljeni umetniki ustvarili v različnih tehnikah: slikarskih, grafičnih, risarskih, kiparskih, tudi v lesorezu, varjenem železu. Na predstavitvi smo slišali tudi poezijo Jožeta Udoviča, kar je bil posebej dragocen trenutek. Matjaž Šporar, vnuk Petra Nagliča, pobudnik razstave, je povedal, da je bil Naglič ščetarski mojster, tovarnar, romar, planinec, predvsem pa amaterski fotograf, ki je za seboj zapustil obsežno fotografsko zbirko in predstavlja pomemben doprinos h kulturni in tehnični dediščini ne samo domačega kraja, temveč tudi širše. Matjaž Šporar z neverjetnim žarom skrbi za dediščino svojega prednika.

Na razstavi so na ogled tudi Nagličevi predmeti: fotografski aparat Agfa Billy Clack, ki ga je uporabljal med svetovnima vojnama, Agfina bliskovka na magnezijev prah, zapisnik plošč – seznam posnetih fotografij na steklene plošče med letoma 1900 in 1930 ter posnetki filmov med letoma 1937 in 1940, štampiljka, originalne Nagličeve fotografije.

Ob 140-letnici rojstva Petra Nagliča (1883−1959) je izšel obsežen katalog, ki ga je izdalo Društvo Petra Nagliča iz Šmarce.

Razstava je v knjižnici na ogled do konca septembra.

Marija Hribar, foto: MH

180625_summer_books_lg

Poletni knjižni predlog – prispevek na Radiu 94

Serijo poletnih knjižnih predlogov bomo zaključili v cerkniški knjižnici. Knjižničarka Vesna Telič Kovač predlaga, da si zadnje poletne dni popestrite z romanom slovenskega avtorja Marija Čuka. Pesnik, pisatelj in dramatik je namreč junija na Notranjskem predstavil najnovejšo knjigo Fojba.

Gre za pretresljivo pripoved o fašistični strahovladi in njeni genocidni politiki zoper Slovence, pripoved o maščevanju pri kraških breznih, o zločinu in kazni, ki zaznamujejo 20. stoletje. Čuk je svoj prvi roman z naslovom Pena majskega vala izdal leta 1998.

Avtor: Jaka Zalar

 

Poslušaj:

POLETNO BRANJE: FOJBA

 

Roman je tudi na seznamu Bralnih požiralnikov – bralne značke za mlade in odrasle:

Zgodbe mojega kraja – natečaj za najboljšo zgodbo

Natečaj Zgodbe mojega kraja – Prva ljubezen – prispevek na Radiu 94

Starejši, ki ste dopolnili 60 let in radi pišete, ste vabljeni, da do konca oktobra sodelujete v literarnem natečaju Zgodbe mojega kraja. Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s preostalimi knjižnicami Osrednjeslovenske regije kot sta cerkniška in logaška knjižnica, vsako leto razpiše natečaj za najboljšo zgodbo.

Tema je vsako leto drugačna, a vendar tesno povezana z zgodovino lokalnega okolja. Tokrat je to “prva ljubezen”. V lanskem natečaju je tretja nagrada romala na Rakek, prejel jo je Franc Valentin Perko.

Avtor: Jaka Zalar

 

LETOŠNJA TEMA NATEČAJA JE ‘PRVA LJUBEZEN’

 

Več o natečaju:

https://www.kjuc.si/dogodki/zgodbe-mojega-kraja-natecaj-za-najboljso-zgodbo/

jutra-1

Poletni knjižni predlog knjižničarke Martine – prispevek na Radiu 94

Poletne knjižne predloge vam podajajo knjižničarke iz ilirskobistriške, logaške, postojnske in cerkniške knjižnice. Iz slednje prihaja Martina Zakrajšek, ki predlaga, da v roke vzamete roman palestinsko-ameriške pisateljice Susan Abulhawe.

Roman Jutra v Dženinu je napisala pred štirinajstimi leti, slovenski prevod pa smo dobili šele lani. Osrednji lik družinske zgodbe je Palestinka Amal, ki se je rodila v begunskem taborišču. Tema je pisateljici še kako blizu, saj je tudi sama hči beguncev.

Avtor: Jaka Zalar
 
Poslušaj:

POLETNO BRANJE: JUTRA V DŽENINU

O romanu tudi na portalu Dobre knjige: