Po poletnem predahu se nadaljujejo tudi prireditve v knjižnici. Na Rakeku so 10. septembra z odprtjem razstave gostili umetnike iz sosednje občine, Društvo likovnikov Logatec.
Posamezniki iz njihovih vrst so v knjižnici že razstavljali na skupinskih razstavah v organizaciji domačega društva KD Rak Rakek, Dušan Mihelčič in Janez Ovsec pa tudi samostojno.
Društvo likovnikov Logatec je zelo aktivno društvo. Deluje od leta 1998 in šteje okrog štirideset članov. Poleg številnih razstav vsako pomlad organizirajo ex-tempore, v tem poletju so izvedli tudi tradicionalno likovno kolonijo v Starem malnu pri Vrhniki in Plain Air slikanje ob robu Planinskega polja.
Njihove dejavnosti je na odprtju predstavil predsednik društva Janez Ovsec. Likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn je zbranim podala strokovno oceno likovnih del. Dogodek je glasbeno popestril ljudski godec Luka Ovsec.
Razstava bo na ogled do 4. oktobra 2024.
Zapisala Nevena Savić
Utrinek časa za vse čase
V Knjižnici Jožeta Udoviča je na ogled zanimiva razstava, nastala na osnovi izbranih fotografij Petra Nagliča, rojenega v Šmarci pri Kamniku v obrtniški družini. Ker je bil poročen z Marijo Bonač iz Selščka, so na fotografijah tudi notranjski motivi. Razstava prinaša likovni dialog sodobnih ustvarjalcev – Tomaža Perka, Marjana Mančka, Veljka Tomana, Janeza Kovačiča, Romana Šviglja … − s fotografskimi motivi iz Nagličeve zbirke. O razstavljenih delih je spregovorila umetnostna zgodovinarka mag. Bernarda Stenovec: Dela so povabljeni umetniki ustvarili v različnih tehnikah: slikarskih, grafičnih, risarskih, kiparskih, tudi v lesorezu, varjenem železu. Na predstavitvi smo slišali tudi poezijo Jožeta Udoviča, kar je bil posebej dragocen trenutek. Matjaž Šporar, vnuk Petra Nagliča, pobudnik razstave, je povedal, da je bil Naglič ščetarski mojster, tovarnar, romar, planinec, predvsem pa amaterski fotograf, ki je za seboj zapustil obsežno fotografsko zbirko in predstavlja pomemben doprinos h kulturni in tehnični dediščini ne samo domačega kraja, temveč tudi širše. Matjaž Šporar z neverjetnim žarom skrbi za dediščino svojega prednika.
Na razstavi so na ogled tudi Nagličevi predmeti: fotografski aparat Agfa Billy Clack, ki ga je uporabljal med svetovnima vojnama, Agfina bliskovka na magnezijev prah, zapisnik plošč – seznam posnetih fotografij na steklene plošče med letoma 1900 in 1930 ter posnetki filmov med letoma 1937 in 1940, štampiljka, originalne Nagličeve fotografije.
Ob 140-letnici rojstva Petra Nagliča (1883−1959) je izšel obsežen katalog, ki ga je izdalo Društvo Petra Nagliča iz Šmarce.
Razstava je v knjižnici na ogled do konca septembra.
Marija Hribar, foto: MH
Serijo poletnih knjižnih predlogov bomo zaključili v cerkniški knjižnici. Knjižničarka Vesna Telič Kovač predlaga, da si zadnje poletne dni popestrite z romanom slovenskega avtorja Marija Čuka. Pesnik, pisatelj in dramatik je namreč junija na Notranjskem predstavil najnovejšo knjigo Fojba.
Gre za pretresljivo pripoved o fašistični strahovladi in njeni genocidni politiki zoper Slovence, pripoved o maščevanju pri kraških breznih, o zločinu in kazni, ki zaznamujejo 20. stoletje. Čuk je svoj prvi roman z naslovom Pena majskega vala izdal leta 1998.
Poslušaj:
Roman je tudi na seznamu Bralnih požiralnikov – bralne značke za mlade in odrasle:
Starejši, ki ste dopolnili 60 let in radi pišete, ste vabljeni, da do konca oktobra sodelujete v literarnem natečaju Zgodbe mojega kraja. Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s preostalimi knjižnicami Osrednjeslovenske regije kot sta cerkniška in logaška knjižnica, vsako leto razpiše natečaj za najboljšo zgodbo.
Tema je vsako leto drugačna, a vendar tesno povezana z zgodovino lokalnega okolja. Tokrat je to “prva ljubezen”. V lanskem natečaju je tretja nagrada romala na Rakek, prejel jo je Franc Valentin Perko.
Več o natečaju:
https://www.kjuc.si/dogodki/zgodbe-mojega-kraja-natecaj-za-najboljso-zgodbo/
Poletne knjižne predloge vam podajajo knjižničarke iz ilirskobistriške, logaške, postojnske in cerkniške knjižnice. Iz slednje prihaja Martina Zakrajšek, ki predlaga, da v roke vzamete roman palestinsko-ameriške pisateljice Susan Abulhawe.
Roman Jutra v Dženinu je napisala pred štirinajstimi leti, slovenski prevod pa smo dobili šele lani. Osrednji lik družinske zgodbe je Palestinka Amal, ki se je rodila v begunskem taborišču. Tema je pisateljici še kako blizu, saj je tudi sama hči beguncev.
O romanu tudi na portalu Dobre knjige:
V ponedeljek, 8. julija, so obiskovalci Medgeneracijskega centra Gaber v prijetnem hladu starotrške knjižnice sodelovali v pravljičnem in likovnem druženju s knjižničarko Anđelko. S pomočjo akrilnih barv in servietne tehnike so izdelali prikupne in uporabne lončke ter šopke iz storžev. Nato jih je knjižničarka popeljala v pravljični svet, ki ni namenjen le otrokom. Ljudske pravljice nagovarjajo tako otroke kot odrasle, saj vedno nosijo močno življenjsko sporočilo. Tokrat so prisluhnili poučnima pravljicama “Opravljiva soseda” in “Kot hiša velika žaba”, ki opozarjata na moč jezika in besed, ki zlahka izkrivljajo resnico, užalijo, prizadenejo in ranijo.
Na koncu so ubrano zapeli nekaj ljudskih napevov in v prijetnem vzdušju zaključili prvi del srečanja. Naslednji ponedeljek, 15. julija, jih čaka nova pripovedovalnica.
Anđelka Pogorilić
Sebastjan Zelič je ljubiteljski fotograf iz Cerknice, ki rad preživlja svoje dneve v naravi. V cerkniški knjižnici bo danes ob 19. uri odprl samostojno razstavo z naslovom “Pisana Slovenija”. Narava in fotografiranje ga navdušujeta že od otroštva.
“Tudi navadna račka zna biti zelo lepa, če jo ujameš v njenem karakterju,” meni Sebastjan Zelič, ki je za razstavo izbral 22 fotografij. Četudi za fotografiranje v naravi porabi več ur, mu to predstavlja sprostitev. Njegove fotografije bodo v knjižnici na ogled vse do konca avgusta.
Fotografija: Sebastjan Zelič
