Razstavica-glazuti

Javorniški steklarni

V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica je bilo novembra več zanimivih in obiskanih prireditev, med njimi tudi predavanje Štefke Mikše Šebalj o dveh steklarnah v Javorniku.

Prva, ustanovljena leta 1774, letos mineva 250 let od ustanovitve, je bila nad Dolenjo vasjo. Prvi lastnik je bil Jakob Balleti, okrog leta 1777 je bila steklarna že last Cerkničana Karla Obreza, leta 1785 pa so bili lastniki Kreidli, trgovci s steklom iz Trsta. Steklarno je v delu Oryctographia Carniolica (1778) opisal Balthasar Hacquet. Potem sem se odločil, da obidem celotno jezero, kar mi je tokrat z veliko napora uspelo dokončati v osmih urah, ker je zelo naraslo; od zadnje omenjenega kraja sem ubral pot na večerno stran proti Karlovici (Carloviz), kjer sem nedaleč stran naletel na steklarno, ki je v precej dobrem stanju in v kateri delajo Čehi. Talilna peč ali peč za steklo je precej dobro omejena in celotna peč ima zaradi šestih oken … (prevod iz nemščine je izšel 2020, založila Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in »Maks Viktor«). Steklarna je delovala do leta 1793.

Steklarna nad Dolenjim Jezerom je delovala od 1816 do 1845, lastnik je bil Sigismund Pagliaruzzi. Kremenjak za steklarno so kopali na Slivnici, pepelika iz bukovega lesa pa je bila iz javorniških gozdov.

Štefka Mikše Šebalj je predstavila tudi fotografije, ki prikazujejo prostor, kjer sta bili nekdaj obe glažuti. Na priložnostni razstavi so bili na ogled tudi nekateri predmeti iz glažut: steklenici, kozarci, čaše … eden izmed najlepših izdelkov iz jezerske glažute je lestenec v cerkvi sv. Petra na Dolenjem Jezeru.

Marija Hribar

Poezije-Gaspari

Poezije bratov Gaspari  

Robert Kužnik je v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica predstavil knjigo Poezije bratov Gaspari, zbrane pesmi Maksima in Antona Gasparija. Roberta Kužnika je pesmi zbral, uredil in knjigo tudi oblikoval. Knjiga prinaša 43 pesmi Maksima Gasparija in 62 pesmi brata Antona. Pesmi so bile objavljene po raznih revijah, prve Antonove otroške pesmice so bile  objavljene v Zvončku leta 1912, Angelčku, nato še v Ljubljanskem zvonu, Slovanu … Maksimove pesmi so po večini iz njegove rokopisne beležke, ki jo hrani Trubarjev antikvariat. Knjiga je izredno lep knjigoveški izdelek, ki veliko pove o trudu in znanju oblikovalca.

Robert Kužnik je za proučevanje zapuščine Maksima Gasparija in obdelavo etnografske dediščine novembra 2024 prejel Murkovo listino.

Marija Hribar

Foto Tine Šubic

Lozani

Večer, ko so besede zvenele pod Snežnikom: 110-letnica rojstva Maričke Žnidaršič

Na predvečer 110-letnice rojstva pesnice Maričke Žnidaršič so se v starotrški knjižnici zbrali ustvarjalci in ljubitelji poezije. Dogodek je združil vse, ki so se odzvali na pesniški natečaj Pesmi izpod Snežnika.

Enota Maričke Žnidaršič Stari trg pri Ložu in Javni zavod Snežnik sta z natečajem na temo Notranjske v vseh letnih časih ter ljubezni do domače pokrajine povabila ustvarjalce, da izrazijo svojo ustvarjalnost skozi poezijo ter s tem počastijo jubilej notranjske pesnice. Odziv na natečaj je bil zadovoljiv, kar potrjuje bogato kulturno in literarno izročilo Loške doline.

V prireditvenem prostoru knjižnice je potekal pravi pesniški maraton, obogaten z ljudskimi napevi v izvedbi Ložanov, sester Starc in Rudija Dolesa, knjižničarka pa je z vezno besedo spretno tkala rdečo nit skozi večer.

Svet pod Snežnikom, prepreden z jesenskimi barvami, je postal navdih za pesmi, ki so odsevale pokrajino, občutke in vezi z notranjsko zemljo. Večer se je začel z dragocenim zvočnim zapisom Maričke Žnidaršič iz radijske oddaje. Sledili so nastopi pesnikov, ki so popestrili dogodek. Svoje verze so predstavili Tone Šepec, Milena Ožbolt, Manja Starc, ki je svoje pesmi tudi uglasbila, Benjamin Žnidaršič, ki jih je zaupal interpretaciji Romane Nared, Edvard Šega, Milena Kraševec, Anda Tomec, ki v svojih verzih pogovarja s pokrajino, France Anzeljc, Bernarda Kandare, Sonja Lipovac z duhovitim zapisom o priimkih ter Ana Jozelj, ki je prebrala pesem Slave Dragolič iz Cerknice.

Maričkin glas sta skozi njeno poezijo obudili Bernarda Knavs in Marjeta Nelc, posebno noto večeru pa je dodal Miha Razdrih z branjem Pisma naši poetinji in s pikro Frbežarjevo poezijo, ki je nasmejala obiskovalce. Ob zaključku večera je knjižničarki podelil Frbežarjevo priznanje za ohranjanje poezije na Notranjskem. Z zabavno gesto je izpostavil premalo cenjene kulturne dosežke in premajhno podporo kulturnim prizadevanjem v lokalnem prostoru.

Zbrane je nagovoril tudi župan Matjaž Antončič, ki je poudaril pomen ohranjanja pesniške dediščine, še posebej v knjižnici, ki velja za kulturno središče kraja.

Dogodek je bil obenem poklon času, ki ga ne moremo zadržati, a ga lahko ohranimo v zapisanih besedah. Kot je bilo rečeno med programom, pesmi niso le naše – z njimi bogatimo kraj in ljudi, ki bodo prišli za nami. Tudi Maričkine besede so ostale vtkane v tišino jesenskih večerov pod Snežnikom, »vkovane v tišino teh ograd, vtopljene v razkošno pesem host, ki jim je dobro ob nogah Snežnika«.

Besedilo: Anđelka Pogorilić
Fotografije: Mario Žnidaršič

20241025_182532

Lenart Perko predstavil knjigo Kovaško-nožarski priročnik

V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica je Lenart Perko predstavil knjigo Kovaško-nožarski priročnik. V poglavju Moja zgodba zapiše, da je do kovaškega poklica šel po najdaljši možni poti, ki pa ga je vendarle pripeljala do tega, da svoje znanje prenaša na ukaželjne. Njegovo delo je impresivno, saj je naredil več kot 1600 nožev, 100 vrtnic in desetine performansov. Iz tako bogatih izkušenj je nastala knjiga, ki je razdeljena na več poglavij; Uvod, Kovanje, Normaliziranje, Brušenje, Kaljenje, Temperiranje, Patiniraje in zaščita, Ročaji, Ostrenje, skrb in oljenje, Kovaški izzivi, Napake, Izdelava polimernih materialov za ročaje nožev, »Damaščansko jeklo« in »Sanmai«. Vse se začne s prvim udarcem …

Marija Hribar

November 2024 – zbirnik dogodkov

110-letnica rojstva


Ivan Čampa – 15. november 1914, Nemška vas na Blokah

Marička Žnidaršič – 16. november 1914, Stari trgu pri Ložu

 

Jeseni, ko zlati se drevje v hosti
in dež drobi na okna dan na dan,
k nam iz podzemskih bisernih dvoran
prijatelj drag neslišno pride v gosti.

In pod gozdove Javornikov leže
kot zvest čuvaj, pokoren, tih in vdan,
le včasih gre čez mejo tja do Dan,
Lipsenja, Cerknice in vse obseže.

Ko neha dež in sonce ga obsije,
je kakor dragocen, srebrn pas,
pripet narahlo od vasi na vas,
in nam vso zimo veže domačije.

Marička Žnidaršič: Pesmi o Cerkniškem jezeru, 1953

ZBIRNIK november 2024

IMG_20240928_080730031

Poletni (Naj)Poletavci

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica je pod okriljem Mestne knjižnice Ljubljana tudi letos izvedla poletni bralni akciji. Šolarji od 7. do 12. leta so lahko postali Poletavci že sedmo leto zapored, Najpoletavci, mladi bralci od 13. do 16. leta, četrtič. Prvi so od 10. junija do 10. septembra nabrali trideset bralnih dni po trideset minut, drugi so na zbirnik zabeleželi tri mladinske knjige ter si prislužili priznanje in majico, letos rumene barve, ter povabilo na zaključno prireditev z glavnim žrebanjem, ki je potekalo v soboto, 28. septembra,  v Kulturnem domu Cerknica.

Med 214. Poletavci je glavno nagrado nahrbtnik, ki jo je doniral Hervis d.o.o., prejela Lea Lenarčič iz Starega trga, knjigo Mladinske knjige pa Cerkničanka Lina Besić, ki je bila izžrebana med 57. Najpoletavci.

Po žrebanju je sledil ogled sinhroniziranega risanega filma Otroci divjega zahoda. Sobotni dogodek za bralce so zaokrožili Marko Kebe, Dominika Vovk Godeša in Anita Leskovec, koordinatorka projekta v knjižnici. Vsi, ki se sobotnega zaključka niso mogli udeležiti, lahko majice in priznanja do konca novembra prevzamejo v njim najbližji enoti knjižnice. Nakup majic, priznanj in ogled risanke je donirala knjižnica, da je uspešno potekal zaključni dan, pa je prijazno pripomogel Kulturni dom Cerknica. Poletna bera branja je bila bogata. Naj bo z dobrim branjem obarvan tudi naš običajen vsakdan.

napisala Anita Leskovec
fotografije Marko Kebe

DSC01919

Družina in duševno zdravje

Na pobudo Novega Paradoksa, Slovenskega društva za kakovost življenja in v sodelovanju Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica je v oktobru potekala delavnica z naslovom Družina in duševno zdravje, ali kam se obrniti po pomoč v primeru duševne bolezni družinskega člana.

Na začetku sta nekaj uvodnih besed spregovorila Srečko Brumen, predsednik društva Novi Paradoks, ter Marija Hribar direktorica Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica. Predsednik Srečko Brumen je povedal, komu je delavnica namenjena, kam po pomoč. Predstavil je predavatelje delavnice s področij zdravstvenih in socialnih služb ter nevladnih organizacij, ki pokrivajo občino Cerknica. Spregovorila je dr. Vesna Švab, psihiatrinja iz Centra za duševno zdravje odraslih, ki deluje v Zdravstvenem domu Logatec. Posebej je poudarila, da naročanje v njihovem Centru ni potrebno, vsak se lahko oglasi na lokaciji brez napotnice. Diplomirana medicinska sestra Violeta Deleva iz logaškega Centra je povedala, da izvajajo zdravstvene, psihološke, socialnovarstvene ter specialistične psihiatrične storitve za ljudi, ki potrebujejo pomoč na področju duševnega zdravja ali hujših stisk. Irena Svet, diplomirana medicinska sestra, je predstavila Zdravstveno vzgojni center Cerknica, ki deluje pri Zdravstvenem domu Cerknica za zagotavljanje zdravstvenovzgojne dejavnosti za odraslo populacijo. V okviru programa Skupaj za zdravje izvajajo strukturirane zdravstvenovzgojne obravnave ter aktivnosti krepitve zdravja in zmanjševanja neenakosti v lokalnih skupnostih. Dr. Andreja Grudnik Seljak, vodja socialne službe Psihiatrične bolnišnice Idrija Pacienti, je osvetlila socialno terapijo, v katero so vključeni pacienti ves čas zdravljenja, od prihoda v bolnišnico do odpusta. Diplomirana socialna delavka Metka Pernuš  iz centra za socialno delo Primorsko-Notranjska, enota Cerknica, je predstavila skupino za samopomoč »Kamilica«. Nataša Seražin Grmek, diplomirana sociologinja, je orisala glavne značilnosti Dnevnega centra ŠENT iz Postojne.

Na koncu je sledil zanimiv pogovor med predavatelji in publiko, ki se je udeležila delavnice.

Marija Hribar

foto: Tine Šubic

domzale1

Domžalski knjižničarji na ogledu cerkniškega domoznanstva

Oktobra meseca so si domoznanstvo v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica ogledali knjižničarji iz Knjižnice Domžale.

Direktorica KJUC Marija Hribar je predstavila domoznanski oddelek KJUC, ki deluje od leta 1992, ko je začel načrtno zbirati, obdelovati, tudi članke iz periodičnega tiska, hraniti in posredovati domoznansko gradivo s področja treh notranjskih občin Cerknice, Loške doline in Blok. Zbirka vsebuje več kot 7000 enot, med katerimi so najštevilčnejše knjige, časopisi, rokopisi, notno, kartografsko in slikovno gradivo, video, zvočni posnetki, drobni tisk (prospekti, plakati, vabila), diplome, kataloge … Od leta 2007 do 2017 je knjižnica pridobila dragocene raritete, v katerih so omenjeni notranjski kraji in ljudje od 16. stoletja naprej.  Veliko vprašanj se je nanašalo na sprejemanje in hrambo arhivov društev, organizacij, družin, posameznikov. Ustanova je lahko uspešna le tedaj, če si pridobi zaupanje.

Na strokovnem srečanju je bila izpostavljena tudi publicistična dejavnost, knjižnica skupaj z založbo Maks Viktor uspešno prevaja in izdaja krasoslovna dela iz 18. stoletja. Ustavili smo se pri posameznih domoznanskih projektih, ki so imeli širši odmev v slovenskem prostoru. Skupaj smo si ogledali prizidek, v katerem ima od leta 2019 nove prostore arhiv domoznanskega oddelka. Skušali smo odgovoriti na vprašanja o vzdrževanju mikroklimatskih razmer v prostoru, saj ne obstaja idealna stopnja temperature in relativne vlage, ki bi veljala za vse gradivo enako.

Predstavljen je bil tudi spletni portal eNotranjska, vzpostavljen leta 2022. Leksikon je delo Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, Notranjskega regijskega parka in Občine Cerknica oziroma sodelavcev občinskega glasila Slivniški pogledi. Domžalski knjižničarji so bili nad videnim in slišanim navdušeni.

Marija Hribar

 

Melhorca-Kosmac-Marija

Tihotapka Melhiorca sreča Steinberga

V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine 2024 je Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica gostila Mestni muzej Idrija, kustosinjo Marijo Terpin Mlinar in direktorja muzeja dr. Miha Kosmača. Marija Terpin Mlinar je predstavila slikanico Tihotapka Melhiorca na obisku pri Steinbergu. Osnova za zgodbo je resnična zgodovinska oseba iz 18. stoletja Marina Melhiorca, ki je tihotapila živo srebro in prekupčevala s čipkami. Leta 1729 so jo zaprli na idrijski grad, kazenski proces pa je vodil Franc Anton Steinberg. Do nenavadnega zapisa procesa je Marija Terpin Mlinar prišla, ko je raziskovala čipkarstvo v arhivu v Ljubljani in v Gradcu. Za Cerknico je morda še bolj kot Melhiorca zanimiv Steinberg, ki je takrat na idrijskem gradu poleg upravljanja idrijskega rudnika očitno opravljal tudi sodniško službo. Kako jo je kaznoval, ne vemo, saj ravno zapisa o zaključku procesa ni v arhivu. Slikanico krasijo ilustracije Irene Gubanc. Melhi AR z novimi 2D in 3D vsebinami – obogateno resničnostjo – nadgrajuje in bogati slikanico. Razstava je na ogled do 10. decembra 2024 v razstavnem prostoru Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica.

Marija Hribar