Mhmm, diši po cvetlicah in po pravljici! V četrtek in petek sredi maja, so na male stolčke cicibanskega oddelka cerkniške knjižnice sedli otroci od četrtega leta dalje. Vsi nasmejani, oblečeni v majčke s kratkimi rokavi, da jih na delavnici sploh ni bilo treba zavihati, so se čudili vsebini pesmice. Ali veste, kdo umije rožice? In kakšno čudežno moč imajo. Ko gre kokoški zadnje čase vse narobe, jo ravno sprehod na cvetoči travnik, kjer nabere pisan šopek, razvedri, da misli zbere v optimizem. Kaj pa čarovnica Vilma in njen maček Vili? Na travniku pred hišo sta si privoščila piknik, mravlje, ki so jemale in nosile drobtine, pa so Vilmo vzpodbudile, da ju je začarala v drobni bitji. Hrošči, gosenice, stonoga, mravlje so postali veliki in kaj hitro sta z mačkonom ugotovila, da nanju preži veliko nevarnosti. Še dobro, da se je zgodbica srečno končala in se je urica odela v igrive rime, da so otroci postali profesionalni kipi. Škoda, da nismo mogli postaviti razstave, saj so po delavnici, ko je odslužen cd plošček z nekaj čarovnije s papirjem, škarjami, lepilom in flomastri, postal roža, otroci odšli domov.
So rekli, da se veselijo naslednjega srečanja. Kako ne. Letošnje leto za nagrado na zbirnem kartonu potrebujejo le štiri žige, saj zaradi covid ukrepov nekaj časa uric ni bilo. Pa četudi bo to šolsko leto podeljenih manj nagrad. Nič zato. Druženje, igranje in ustvarjanje v pravljičnem krogu je kot čarovnija. Bližina, ki zbližuje.
Tekst in fotografija: Anita Leskovec
