Ob prevodu Naglovega rokopisa Opisa raziskanih redkosti narave, ki se nahajajo v vojvodini Kranjski, 1748
Z ekipo, v kateri so bili Tomaž Čeč, prevajalec Primož Debenjak, Marija Hribar in strokovni sodelavec Valentin Schein, je Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica skupaj z založbo Maks Viktor poleg Naglovega Opisa raziskanih redkosti narave, ki se nahajajo v vojvodini Kranjski, 1748, v letih od 2015 do 2021 izdala še Steinbergovo Cerkniško jezero, Gruberjeva Hidrografska pisma, prvi del Hacquetove Oriktografije ter Kranjske alpske rastline (prevod Matej Petrič).
Iz spremne besede Josef Anton Nagel (1717–1794) akad. prof. dr. Andreja Kranjca:
»Opis Cerkniškega jezera, s katerim začenja poročilo, je zelo jedrnat in po posameznih točkah racionalno razlaga več Valvasorjevih »čudežnih pojavov«. Čeprav je Cerkniška dolina z vseh strani obdana s hribi, Nagel ugotavlja, da je s podzemeljskimi kanali povezana s pokrajinami onstran njih. Po teh kanalih voda bodisi priteka bodisi odteka, odvisno od njene količine. To in druga Naglova predvidevanja ali sklepi o vodnih značilnostih jezera so izvirna, močno drugačna od opisov predhodnikov, Kircherja, Valvasorja ali Steinberga, katerega temeljno delo o Cerkniškem jezeru (Steinberg 2015) je izšlo deset let za tem, ko je bil Nagel na Kranjskem, a je jezero raziskoval že desetletja prej. Obenem Naglova teorija popolnoma ustreza današnjemu poznavanju. Najpomembnejša je vsekakor njegova razlaga presihanja, preprosta, a pravilna: če priteka, predvsem podzemeljsko, v jezero več vode, kot je more sproti odtekati, se jezero polni. In obratno, kadar je odtok večji od pritoka, jezero presahne. Če bi bila njegova razlaga ustrezno objavljena, bi gotovo vzbudila veliko pozornosti po vsej Evropi, še posebej v deželah s krasom. Tako pa je enako razlago objavil dobrih 30 let kasneje profesor hidravlike Tobija Gruber v svojih Pismih hidrografske vsebine (Gruber 2017).«