V Slovanski knjižnici v Ljubljani je dr. Jedert Vodopivec Tomažič, pred upokojitvijo je bila vodja Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije, predstavila raziskavo o primerjavi med vezavami in papirji Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689. Pregledanih je bilo 52 izvodov, ki se hranijo v Sloveniji, med njimi tudi Slava iz Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, štirje izvodi iz Hrvaške, devet iz Italije (Gorica, Trst), po dva pa iz Madžarske in Nemčije (Nürnberg).

Največ ohranjenih izvodov, kar 26, je vezanih v rjavo taninsko strojeno usnje, med njimi tudi cerkniški izvod. Papir v knjižnem bloku se med seboj razlikuje po vodnih znakih, strukturi, barvi oz. porjavitvah, debelini, otipu in zvoku. Pri izbiri in velikosti papirja so bili v 17. stoletju pragmatični, racionalni, saj je predstavljal pomemben strošek. V papirjih knjižnih blokov se pojavlja več vodnih znakov, prevladujejo pa trije: izvodi z manjšim grbom z ANH in z večjim grbom z MH in Hermesov križ z AD. Izvodi z vodnimi znaki manjši grb z ANH in večji grb z MH so med pregledanimi samo trije: Valvasorjev osebni izvod, hranjen v Metropolitanski knjižnici v Zagrebu, izvod iz Mestne knjižnice v Nürnbergu in izvod (ohranjen samo tretji zvezek), hranjen v Kapiteljski knjižnici v Novem mestu. V vseh preostalih pregledanih izvodih se pojavlja vodni znak Hermesov križ z AD, tako tudi v izvodu iz Cerknice, ki ima izrazite porjavitve. Predavateljica je poudarila: »Na podlagi pregleda literature smo ugotovili, da je porjavitev papirja pri Valvasorjevi Slavi najverjetneje povezana s klejenostjo papirja, uporabo galuna in manjšo vsebnostjo kalcija. Za dokončno potrditev razlogov, zakaj se v knjižnih blokih iste izdaje pojavljajo

papirji s tako različnim videzom, otipom in barvo papirja, vidimo v nadaljevanju raziskave z naravoslovnimi instrumentalnimi metodami. Upamo, da jih bo v prihodnosti mogoče izvesti.«

Na koncu je Angelika Hribar predstavila izvod Slave vojvodine Kranjske, ki je v družino prišel kot poročno darilo, pred tem pa je bil na Gradu Ravne pri Pivki, v knjižnici rodbine Hohenwart.

Besedilo in foto: Marija Hribar

ZBIRNIK marec 2026

Dr. Alenka Gaberščik, upokojena profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica predstavila monografijo Presihajoče jezero: monografija o Cerkniškem jezeru.

Presihajoče jezero

Kultura, tako profesionalna kot ljubiteljska, je v naši občini močno zastopana, slišana in videna.

KD Rakek že leta v sodelovanju z enoto cerkniške knjižnice na Rakeku organizira krajevno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Letos se je odvila 11. februarja. Obiskovalci so uživali v bogatem kulturnem programu, ki ga je zasnovala ženska vokalna skupina Cluster.

Prireditev z naslovom Umetnost v dialogu sta povezovali Silvestra Kotar in Nevena Savić, poleg vokalne skupine Cluster je zapela tudi zasedba MePZ Rak Rakek. S harmoniko jih je spremljal Benjamin Škrab. Oba zbora nastopata pod taktirko zborovodkinje Jelke Bajec.

Omeniti velja tudi predani vodji obeh zborov: skupino Cluster vodi Erika Žitko, mešani pevski zbor pa Ladica Oblak. Na odru je vedno lepo videti tudi mlajše generacije, ki se kulturno udejstvujejo. Mlada glasbenika, učenca Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica, Anja Hrobat in Maks Marinšek sta zaigrala v kitarskem duetu pod mentorstvom profesorja Boštjana Šmalca.

Dogajanje je obogatilo tudi odprtje razstave del likovne sekcije KD Rak Rakek z naslovom Prostor v barvi in črti. Akvarele in grafike so ustvarjali pod mentorstvom slikarja Petra Lazarevića in akademskega slikarja Božidarja Strmana – Miša. Zbrane je nagovorila vodja likovnikov Violeta Doles. Večer se je zaključil z druženjem in vabilom k vpisu novih članov, ki jih bodo vesele vse sekcije društva.

Vabljeni k ogledu razstave do 13. marca v času urnika rakovške knjižnice.

Nevena Savić

foto: Ljubo Vukelič

Poslušaj prispevek na Radiu 94.
Jaka Zalar in Vesna Telič Kovač

NOVA IZVEDBA BRALNE ZNAČKE SE JE ŽE ZAČELA

Dr. Alenka Gaberščik, upokojena profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica predstavila monografijo Presihajoče jezero: monografija o Cerkniškem jezeru.

Monografija je sestavljena iz treh delov. Prvi del je posvečen krasoslovju, klimatskim in hidrološkim razmeram, ekosistemu, v drugem delu so predstavljene različne ravni vegetacije. Izpostavljene so bile rastline z amfibijskim značajem, ki so najuspešnejša rastlinska skupina Cerkniškega jezera in lahko postopoma popolnoma prerastejo razgaljeno površino. Spremembe vodostaja vplivajo na zastopanost rastlinskih vrst, na razgradnjo opada in na kolonizacijo korenin z glivami. Številne amfibijske rastline v vodi razvijejo liste, ki so daljši in ožji kot kopenski. Za domačine, kmete, ki kosijo Cerkniško jezero, je verjetno najbolj zanimiv tretji del, ki prinaša prispevke: Vpliv košnje na trstišča Cerkniškega jezera, Izzivi upravljanja z mokriščnimi habitati, Izzivi ohranjanja kosca na Cerkniškem jezeru, saj so s tem povezane tudi kmetijske subvencije za košnjo na jezeru. Navedba, »da je cilj ukrepov, da lahko kmet ob upoštevanju predpisanih pravil skupne kmetijske politike s pomočjo plačil živi dostojno«, pa je za večino kmetov nekoliko pretirana, saj bi morali imeti »za dostojnost« zelo velike površine. V ukrep VTR (habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov) je vpisanih več kot 800 ha zemljišč, Notranjski regijski park jih pokosi skoraj 300 ha. Z letom 2022 je bila uvedena sprememba, ki za travnike, kjer ob popisu v začetku junija ptič kosec ni bil zabeležen, dovoljuje začetek košnje z 10. julijem. Rezultati popisov iz leta 2023 kažejo slabo stanje koscev, zato bo potrebna temeljita revizija kmetijskih ukrepov in pravil.

Knjigo, ki jo je izdala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, lahko naročite na povezavi.

Tekst: Marija Hribar

Foto: Tine Šubic

V sredo, 4. februarja 2026, je knjižnica v Starem trgu gostila potopisno predavanje dr. Dušana Barage z naslovom Peru – dežela Inkov. Knjižnica se je za dobro uro spremenila v izhodišče za slikovito potovanje po Južni Ameriki. Namesto kavča, televizije ali telefona so se obiskovalci prepustili avanturi – sicer brez letala, a z veliko domišljije. Dr. Dušan Baraga je s pripovedjo in fotografijami pokazal, da za velika doživetja kovček ni nujen. Kjer sta radovednost in odprta ušesa, se vsak trenutek zlahka prelevi v doživetje. Obiskovalci so se tako podali v visoke gore, spoznavali vsakdanje življenje Perujcev skozi barvite tržnice, ročno tkane noše in kulinariko, kjer ima krompir prav posebno mesto. Predavatelj jih je popeljal od puščavske obale prek zasneženih vrhov Andov do bujne amazonske džungle na perujskem ozemlju. Pot jih je vodila v Cusco, nekdanje središče inkovskega imperija, in naprej do turistično obleganega Machu Picchuja, skrivnostnega mesta nad oblaki, ki še vedno skriva tisoč zgodb. Predavanje so dopolnili prizori jezera Titikaka, kanjona Colca z veličastnimi andskimi kondorji ter skrivnostne črte Nazca, ki še danes burijo domišljijo. Posebno zanimanje so vzbudili plavajoči otočki na jezeru Titikaka, stkani iz trstičja totora. Na teh umetnih otokih ljudje še danes kuhajo, spijo in živijo v preprostih kočah iz trstja. Jezero, ki leži na meji med Perujem in Bolivijo, velja za najvišje plovno jezero na svetu. Za konec je predavatelj navzoče popeljal še do Tihega oceana in razkril, da se je kljub mrzli vodi tudi sam podal v valove.

Večer je bil prijetno in poučno potovanje skozi naravo, zgodovino in kulturo Peruja. Ob zaključku se je dr. Dušanu Baragi za obisk zahvalila knjižničarka ter mu zaželela še veliko poti in navdihujočih zgodb. Obiskovalci so knjižnico zapustili bogatejši za vtise in morda z novo željo po avanturi.

Besedilo: Anđelka Pogorilić

Foto: Mario Žnidaršič

Stari mejni kamni okoli Cerknice

V Knjižnici Jožeta Udoviča smo na eni izmed prireditev lahko prisluhnili zelo zanimivemu predavanju doc. dr.  Mihaela Triglav Čekada, vodji področja geodezija na Geodetskem inštitutu Slovenija, o starih mejnih kamnih okoli Cerknice. Na vrhu Slivnice je v naravno vraščeno skalo vklesan križ, letnica 1726 ter črki F (Freudenthal – Bistra) in H (Haasberg – Planina), meja dveh gospostev. Pri ruševinah cerkve sv. Miklavža se stekajo nekdanje meje štirih gospostev (Planina, Bistra, Turjak in Lož s Snežnikom).

Ob tej priložnosti je Geodetski inštitut Slovenije izdal knjižico Geodetske točke na Veliki Slivnici.

Na povezavi https://youtu.be/j8t7pVm5qQ8 si lahko ogledate posnetek predavanja.

prešerno s knjigo do ta veselega dne

Bralni požiralniki – bralna značka za mlade in odrasle

KJE? v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica

KDAJ? od 8. februarja do 3. decembra

KDO LAHKO SODELUJE? člani knjižnice od 15. leta dalje

KAKO?

Decembra bomo organizirali zaključno prireditev s podelitvijo nagrad za vse, ki boste prebrali vsaj pet knjig z bralnega seznama, ki smo ga pripravile knjižničarke in ga dobite v vseh enotah knjižnice ali na naši spletni strani. V knjižnici vas na posebnem mestu čakajo izbrane knjige, naenkrat si lahko izposodite le eno, nekatere pa so dostopne tudi v elektronski obliki.

Naslove in avtorje prebranih knjig zapišite na bralni kartonček in ga oddajte v knjižnici ali pošljite na naslov Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, Partizanska cesta 22, 1380 Cerknica s pripisom BRALNI POŽIRALNIKI.

Na bralni kartonček zapišite tudi misel, citat ali vaše mnenje o knjigi, ki bi jo izmed petih prebranih še posebej priporočili ostalim bralkam in bralcem.

BRALNI SEZNAM 2026

Leto 2026 je razglašeno za leto pesnika Srečka Kosovela in leto pisateljice Zofke Kveder.

Oba projekta bosta obeležila 100. obletnico smrti izjemnih ustvarjalcev in tako poudarila njun trajen pomen za slovensko kulturo in družbo.

ZBIRNIK FEBRUAR 2026 ZA TISK