Dr. Alenka Gaberščik, upokojena profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica predstavila monografijo Presihajoče jezero: monografija o Cerkniškem jezeru.

Presihajoče jezero

Kultura, tako profesionalna kot ljubiteljska, je v naši občini močno zastopana, slišana in videna.

KD Rakek že leta v sodelovanju z enoto cerkniške knjižnice na Rakeku organizira krajevno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Letos se je odvila 11. februarja. Obiskovalci so uživali v bogatem kulturnem programu, ki ga je zasnovala ženska vokalna skupina Cluster.

Prireditev z naslovom Umetnost v dialogu sta povezovali Silvestra Kotar in Nevena Savić, poleg vokalne skupine Cluster je zapela tudi zasedba MePZ Rak Rakek. S harmoniko jih je spremljal Benjamin Škrab. Oba zbora nastopata pod taktirko zborovodkinje Jelke Bajec.

Omeniti velja tudi predani vodji obeh zborov: skupino Cluster vodi Erika Žitko, mešani pevski zbor pa Ladica Oblak. Na odru je vedno lepo videti tudi mlajše generacije, ki se kulturno udejstvujejo. Mlada glasbenika, učenca Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica, Anja Hrobat in Maks Marinšek sta zaigrala v kitarskem duetu pod mentorstvom profesorja Boštjana Šmalca.

Dogajanje je obogatilo tudi odprtje razstave del likovne sekcije KD Rak Rakek z naslovom Prostor v barvi in črti. Akvarele in grafike so ustvarjali pod mentorstvom slikarja Petra Lazarevića in akademskega slikarja Božidarja Strmana – Miša. Zbrane je nagovorila vodja likovnikov Violeta Doles. Večer se je zaključil z druženjem in vabilom k vpisu novih članov, ki jih bodo vesele vse sekcije društva.

Vabljeni k ogledu razstave do 13. marca v času urnika rakovške knjižnice.

 

Nevena Savić

foto: Ljubo Vukelič

V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica so leta 2023 začeli z bralno značko za mlade in odrasle, ki so jo poimenovali Bralni požiralniki. Priljubljenost bralne značke z leti raste, lani je sodelovalo že 111 bralk in bralcev. Letošnja izvedba je stekla z 8. februarjem.

Poslušaj prispevek na Radiu 94.
Jaka Zalar in Vesna Telič Kovač

NOVA IZVEDBA BRALNE ZNAČKE SE JE ŽE ZAČELA

Dr. Alenka Gaberščik, upokojena profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica predstavila monografijo Presihajoče jezero: monografija o Cerkniškem jezeru.

Monografija je sestavljena iz treh delov. Prvi del je posvečen krasoslovju, klimatskim in hidrološkim razmeram, ekosistemu, v drugem delu so predstavljene različne ravni vegetacije. Izpostavljene so bile rastline z amfibijskim značajem, ki so najuspešnejša rastlinska skupina Cerkniškega jezera in lahko postopoma popolnoma prerastejo razgaljeno površino. Spremembe vodostaja vplivajo na zastopanost rastlinskih vrst, na razgradnjo opada in na kolonizacijo korenin z glivami. Številne amfibijske rastline v vodi razvijejo liste, ki so daljši in ožji kot kopenski. Za domačine, kmete, ki kosijo Cerkniško jezero, je verjetno najbolj zanimiv tretji del, ki prinaša prispevke: Vpliv košnje na trstišča Cerkniškega jezera, Izzivi upravljanja z mokriščnimi habitati, Izzivi ohranjanja kosca na Cerkniškem jezeru, saj so s tem povezane tudi kmetijske subvencije za košnjo na jezeru. Navedba, »da je cilj ukrepov, da lahko kmet ob upoštevanju predpisanih pravil skupne kmetijske politike s pomočjo plačil živi dostojno«, pa je za večino kmetov nekoliko pretirana, saj bi morali imeti »za dostojnost« zelo velike površine. V ukrep VTR (habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov) je vpisanih več kot 800 ha zemljišč, Notranjski regijski park jih pokosi skoraj 300 ha. Z letom 2022 je bila uvedena sprememba, ki za travnike, kjer ob popisu v začetku junija ptič kosec ni bil zabeležen, dovoljuje začetek košnje z 10. julijem. Rezultati popisov iz leta 2023 kažejo slabo stanje koscev, zato bo potrebna temeljita revizija kmetijskih ukrepov in pravil.

Knjigo, ki jo je izdala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, lahko naročite na povezavi.

Tekst: Marija Hribar

Foto: Tine Šubic

V sredo, 4. februarja 2026, je knjižnica v Starem trgu gostila potopisno predavanje dr. Dušana Barage z naslovom Peru – dežela Inkov. Knjižnica se je za dobro uro spremenila v izhodišče za slikovito potovanje po Južni Ameriki. Namesto kavča, televizije ali telefona so se obiskovalci prepustili avanturi – sicer brez letala, a z veliko domišljije. Dr. Dušan Baraga je s pripovedjo in fotografijami pokazal, da za velika doživetja kovček ni nujen. Kjer sta radovednost in odprta ušesa, se vsak trenutek zlahka prelevi v doživetje. Obiskovalci so se tako podali v visoke gore, spoznavali vsakdanje življenje Perujcev skozi barvite tržnice, ročno tkane noše in kulinariko, kjer ima krompir prav posebno mesto. Predavatelj jih je popeljal od puščavske obale prek zasneženih vrhov Andov do bujne amazonske džungle na perujskem ozemlju. Pot jih je vodila v Cusco, nekdanje središče inkovskega imperija, in naprej do turistično obleganega Machu Picchuja, skrivnostnega mesta nad oblaki, ki še vedno skriva tisoč zgodb. Predavanje so dopolnili prizori jezera Titikaka, kanjona Colca z veličastnimi andskimi kondorji ter skrivnostne črte Nazca, ki še danes burijo domišljijo. Posebno zanimanje so vzbudili plavajoči otočki na jezeru Titikaka, stkani iz trstičja totora. Na teh umetnih otokih ljudje še danes kuhajo, spijo in živijo v preprostih kočah iz trstja. Jezero, ki leži na meji med Perujem in Bolivijo, velja za najvišje plovno jezero na svetu. Za konec je predavatelj navzoče popeljal še do Tihega oceana in razkril, da se je kljub mrzli vodi tudi sam podal v valove.

Večer je bil prijetno in poučno potovanje skozi naravo, zgodovino in kulturo Peruja. Ob zaključku se je dr. Dušanu Baragi za obisk zahvalila knjižničarka ter mu zaželela še veliko poti in navdihujočih zgodb. Obiskovalci so knjižnico zapustili bogatejši za vtise in morda z novo željo po avanturi.

 

Besedilo: Anđelka Pogorilić

Foto: Mario Žnidaršič

Stari mejni kamni okoli Cerknice

V Knjižnici Jožeta Udoviča smo na eni izmed prireditev lahko prisluhnili zelo zanimivemu predavanju doc. dr.  Mihaela Triglav Čekada, vodji področja geodezija na Geodetskem inštitutu Slovenija, o starih mejnih kamnih okoli Cerknice. Na vrhu Slivnice je v naravno vraščeno skalo vklesan križ, letnica 1726 ter črki F (Freudenthal – Bistra) in H (Haasberg – Planina), meja dveh gospostev. Pri ruševinah cerkve sv. Miklavža se stekajo nekdanje meje štirih gospostev (Planina, Bistra, Turjak in Lož s Snežnikom).

Ob tej priložnosti je Geodetski inštitut Slovenije izdal knjižico Geodetske točke na Veliki Slivnici.

Na povezavi https://youtu.be/j8t7pVm5qQ8 si lahko ogledate posnetek predavanja.

prešerno s knjigo do ta veselega dne

Bralni požiralniki – bralna značka za mlade in odrasle

KJE? v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica

KDAJ? od 8. februarja do 3. decembra

KDO LAHKO SODELUJE? člani knjižnice od 15. leta dalje

KAKO?

Decembra bomo organizirali zaključno prireditev s podelitvijo nagrad za vse, ki boste prebrali vsaj pet knjig z bralnega seznama, ki smo ga pripravile knjižničarke in ga dobite v vseh enotah knjižnice ali na naši spletni strani. V knjižnici vas na posebnem mestu čakajo izbrane knjige, naenkrat si lahko izposodite le eno, nekatere pa so dostopne tudi v elektronski obliki.

Naslove in avtorje prebranih knjig zapišite na bralni kartonček in ga oddajte v knjižnici ali pošljite na naslov Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, Partizanska cesta 22, 1380 Cerknica s pripisom BRALNI POŽIRALNIKI.

Na bralni kartonček zapišite tudi misel, citat ali vaše mnenje o knjigi, ki bi jo izmed petih prebranih še posebej priporočili ostalim bralkam in bralcem.

BRALNI SEZNAM 2026

Leto 2026 je razglašeno za leto pesnika Srečka Kosovela in leto pisateljice Zofke Kveder.

Oba projekta bosta obeležila 100. obletnico smrti izjemnih ustvarjalcev in tako poudarila njun trajen pomen za slovensko kulturo in družbo.

ZBIRNIK FEBRUAR 2026 ZA TISK

V knjižnici v Starem trgu so člani Notranjskega domoljubnega društva generala Rudolfa Maistra pripravili učno uro za učence 8. razreda OŠ heroja Janeza Hribarja. V uvodu je dolgoletni član društva David Kavčič predstavil njegovo poslanstvo, ki temelji na ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra ter na spodbujanju domoljubne zavesti in poznavanja slovenske zgodovine, zlasti v notranjskem prostoru. Društvo ima svoje korenine tudi na Uncu, kjer že vrsto let z različnimi spominskimi prireditvami, razstavami in predavanji skrbi za živo dediščino Maistrovega časa in pomena.

Avtor dokumentarne razstave Rakek in Unec generala Rudolfa Maistra – drugi, a vendar pravi dom, mag. Franc Perko, je učencem predstavil Maistrovo življenjsko pot, njegovo delo in njegov pomen za Notranjsko ter celotno Slovenijo – od otroških let do odločilnih bojev za slovensko severno mejo. Učence je posebej pritegnilo njegovo delovanje v domačem okolju, predvsem obdobje med letoma 1921 in 1923, ko je bil Rudolf Maister predsednik razmejitvene komisije na meji med Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo, kot jo je določila rapalska mirovna pogodba, podpisana 12. novembra 1920. Razmejitvena črta med Mangartom na severozahodu in Reko na jugovzhodu je potekala tudi v neposredni bližini gradu Snežnik, kjer je general Maister v času svojega mandata prebival. Bivalne in delovne prostore si je uredil v drugem nadstropju gradu. Lastnik posestva in gradu, Hermann von Schöenburg-Waldenburg, ga je v svojih spominih opisal izrazito kritično: »Končno sem v poletju 1920 dobil dovoljenje, da sem lahko prišel na Snežnik, toda samo kot gost vlade.« […] »Med mojim prvim obiskom na Snežniku je bil grad do vrha napolnjen s člani vojaške komisije za določitev meje, deloma tudi z njihovimi ženami. Na čelu komisije je stal zloglasen »general« Maister, hijena Mariborska.« […]

Učna ura, ki je potekala 30. januarja, je učencem ponudila vpogled v manj znan del lokalne zgodovine ter jim omogočila, da so zgodovinske dogodke povezali s prostorom, v katerem živijo. Predstavitev je prispevala k boljšemu razumevanju vloge Rudolfa Maistra in pomena njegovega delovanja za Notranjsko in širši slovenski prostor.

 

Besedilo in foto: Anđelka Pogorilić

V Enoti Maričke Žnidaršič Stari trg pri Ložu smo pred kratkim odprli vrata evropskim vzgojno-izobraževalnim izkušnjam in svežim idejam. Gostili smo predstavitev projekta Z roko v roki v poučni digisvet, ki poteka v okviru programa Erasmus+ in povezuje vrtce, šole ter lokalno skupnost s ciljem sodobnega, kakovostnega poučevanja. Projekt s premišljeno rabo digitalnih orodij odgovarja na izzive časa, v katerem digitalni svet vse bolj postaja naravni del otroškega vsakdana.

Članice projektne skupine iz Osnovne šole heroja Janeza Hribarja in Vrtca Polhek so obiskovalce popeljale na pravo evropsko popotovanje. Njihove poti so jih vodile od sončne Malte in zgodovinskega Krfa, prek baltskih držav Litve, Latvije in Estonije, pa vse do kulturno bogatih Firenc, živahne Budimpešte in barvite Valencie. Zgodbe s teh poti, zbrane tudi v glasilu Obrh, so polne zanimivih opažanj in dragocenih spoznanj, ki jih danes že uspešno prenašajo v vsakdanjo prakso domačega vrtca in šole. Skozi zgodbe udeleženk so lahko obiskovalci slišali, kako pomembno je, da otroci digitalni svet uporabljajo premišljeno, ustvarjalno in odgovorno. Posebno pozornost so namenile predstavitvi vzgojno-izobraževalnih sistemov posameznih držav. V baltskih državah sta jih navdušila poudarek na samostojnosti otrok in zaupanje v njihove zmožnosti. Že najmlajši tam pripravljajo pogrinjke, pospravljajo prostore in skrbijo za svojo malico. Marsikje so vrtci brezplačni, starši plačujejo le stroške prehrane. Otroci veliko časa preživijo zunaj – ne le na vrtčevskem igrišču, temveč tudi v muzejih, parkih in naravi, ponekod pa imajo celo možnost prespati v vrtcih.

Predstavnice so izpostavile tudi dobre prakse iz Grčije in Madžarske, kjer vrtce v celoti financira država. Ob primerjavah pa so z zadovoljstvom poudarile, da se lahko tudi doma upravičeno pohvalimo: slovenske vrtce in šole odlikujejo kakovostne igrače, sodobna oprema ter predvsem strokovni vzgojitelji in učitelji.

Projekt Z roko v roki v poučni digisvet je udeležencem ponudil dragocene vpoglede v evropske vzgojno-izobraževalne prakse, okrepil medkulturne povezave ter spodbudil izmenjavo idej, ki jih naše strokovne delavke že uspešno prenašajo v domače okolje.

 

Besedilo in foto: Anđelka Pogorilić