V BESEDNI ŠAL´CI ZOFKA KVEDER 

V BESEDNI ŠAL´CI ZOFKA KVEDER 

Slončki iz cerkniškega vrtca so letos za njihovega Palčka Bralčka zavzeto brali in že marca prišli v Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica na zaključek. Pravljično druženje jim je pripravila knjižničarka Anita. Ob mišjih prstnih igrah ter dogodivščinah muce, lisice in male miške, ki je morala delati za rdečega možica, jim je predstavila tudi svoja avtorska dela, med njimi Zrno modrosti, ki je še sveže dišalo po tiskarni. Ali veste, da prave miške živijo po vsem svetu, da so rade urejene, in imajo med glodavci, kamor spadajo, veliko sorodnikov? In morda veste, v kakšni hiši živijo pravljični junaki Mumini? In da obstajajo knjige, ki jih lahko razpreš na vse štiri strani neba pa se ne raztrgajo? Prav posebne so. Take so bile tudi male živali, ki so mladim bralcem pred podelitvijo medalj zaigrale veselo melodijo, da je bil zaključek še posebej prazničen. Slončki pa niso samo pridni bralci, saj so v vrtcu z njihovima strokovnima delavkama Tanjo Turk in Špelo Kočevar ustvarili lepe pomladne šopke in v vitrini mladinskega oddelka pripravili pisano razstavo »Pomladna pesem«. Pridite v knjižnico. Ogledate si jo lahko še do 15. maja.

Besedilo: Anita Leskovec
Foto: arhiv KJUC

V prijetnem in sproščenem vzdušju smo aprila gostili Katjo Temnik iz biodinamičnega zeliščnega vrta in kmetije Majnika, ki nas je popeljala v svet semen, samooskrbe in globljega razumevanja hrane. Dogodek je bil prežet z občutkom povezanosti – tako med udeleženci kot tudi z naravo.

Osrednja nit njenega predavanja je bila pomembnost izbire semen. Semena niso le začetek rastline, temveč nosilci življenja in prihodnosti. Prav od izbire semen je odvisna tudi kakovost hrane, ki jo pridelamo. Poudarila je, kako je pomembna živa hrana, pridelane na biodinamični način, ki človeka ne le nasiti, temveč ga tudi podpira na globlji ravni. Spomnila nas je, da je človek skozi zgodovino razvijal takšno hrano, ki mu je omogočala preživetje in vitalnost, in da se danes od tega pogosto oddaljujemo. Kot protiutež sodobnim izzivom je predstavila samooskrbo z lastnim vrtom. Ne kot ideal, temveč kot realno in dostopno možnost, ki posamezniku vrača stik z naravo, odgovornost in svobodo. Ob tem spodbuja tudi kupovanje hrane od lokalnih kmetij, saj s tem krepimo lokalno skupnost in ohranjamo znanje ter tradicijo.

Katja Temnik živi to, o čemer govori. Njeno delo in način življenja sta prežeta z vrednotami, ki jih predaja naprej – tudi skozi predavanja in sodelovanja. Med drugim sodeluje s Knjižnico semen v Slovenskih Konjicah, kjer so v preteklosti potekala redna srečanja, namenjena izmenjavi znanja in semen.

Pomembna je prav izmenjava semen in izkušenj, saj se prava moč skriva v povezovanju in v tem, da si ljudje med seboj pomagamo, si zaupamo in skupaj gradimo bolj trajnostno prihodnost.

Večer s Katjo Temnik ni bil le predavanje, temveč povabilo k razmisleku: kaj je prava hrana, od kod prihaja in kakšno vlogo imamo pri tem sami. Odgovori morda niso vedno enostavni, a pot se lahko začne že z majhnim korakom – semenom.

Ob tem vabimo vse, da obiščete Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica, kjer deluje tudi Knjižnica semen. Tam si lahko semena izposodite, jih po pridelavi vrnete ter hkrati prispevate svoja. S tem ohranjamo dragoceno dediščino, krepimo samooskrbo in soustvarjamo povezano, živo skupnost. Dobrodošli v krogu izmenjave, znanja in rasti.

Marija Gabrejna Kraševec

Občanom Cerknice, Loške doline in Blok, ki sami zaradi bolezni, starosti, invalidnosti ne morejo obiskati knjižnice, lahko po predhodnem naročilu knjige in ostalo knjižnično gradivo dostavimo mi. Če še niste naši člani, lahko to postanete ob našem prvem obisku.

Storitev je za občane občin, kjer deluje KJUC, brezplačna.

Več informacij in naročilo gradiva na 01 7091 078 ali info@kjuc.si.

23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Praznovanje dneva knjige je povezano s starim ljudskim običajem, ki izhaja iz Katalonije, ko so si od nekdaj na dan svetega Jurija 23. aprila podarjali vrtnico in knjigo. Rekli so: »Vrtnica je za ljubezen, knjiga pa za vedno!«

Svetovni dan knjige je razglasil Unesco leta 1995. Praznik je tesno povezan s književnostjo, saj sta ta dan leta 1616 umrla znamenita književnika: Miguel de Cervantes in William Shakespeare.

Na predvečer dneva knjige in na 148. obletnico rojstva Zofke Kveder se bomo spomnili prve slovenske poklicne pisateljice, ki je zgodnja otroška leta preživela v Ložu in Novi vasi na Blokah.

ZBIRNIK april 2026

Na hladen, skoraj zimsko obarvan pomladni dan gozd nikakor ne miruje. Medvedi že lep čas ne počivajo – izčrpani po dolgem zimskem obdobju in gnani od lakote nemirno prečesavajo gozdove v iskanju hrane. Z bližnjih vzpetin se ob večerih razlega prodorno lajanje lisic, ki mu sledi srhljivo zavijanje šakalov. Ti glasovi lahko v človeku vzbudijo nelagodje in prikličejo prvinske strahove, še posebej, če ne poznamo njihove prave narave. Prav o teh značilnostih in vedenju živali sta najmlajše učence starotrške šole ter otroke iz vrtca Polhek poučila Miha Mlakar in Franc Zabukovec. Povod za srečanje je bila razstava Notranjske živali cerkniškega fotografa Zorana Vidriha, ki ne navdušuje zgolj z estetsko dovršenostjo, temveč tudi z interaktivno zasnovo – opremljena je namreč s QR-kodami, ki obiskovalcem omogočajo tudi zvočno izkušnjo. Na pobudo knjižničarke je tako nastalo naravoslovno srečanje, ki je mladim udeležencem nedvomno obogatilo in popestrilo dan. Predavatelja sta se predstavila s skrbno pripravljenim programom, podprtim z avtentičnimi posnetki iz živalskega sveta. Otroci so z navdušenjem spremljali razposajene vidre, medvede, ki si znajo privoščiti sproščujoč oddih v gozdnih mlakah, pa tudi prizore medvedk, ki odločno vzgajajo svoje mladiče. Tudi ptičje prigode niso ostale neopažene. Ob tem so mladi poslušalci izkazali presenetljivo poznavanje favne notranjskega prostora, razumevanje njenih potreb v sodobnem okolju ter zavedanje pomena sobivanja človeka z naravo. Razumeli so, da sobivanje ni le geslo, temveč vsakdanja praksa, ki zahteva pozornost, spoštovanje in včasih tudi korak nazaj.

Anđelka Pogorilić

Marjan Humar se je z umetniško fotografijo pričel ukvarjati že v osemdesetih letih, ko je postal tudi član Foto kluba Nova Gorica. V  fotografiji, ki je ena od zvrsti likovne umetnosti, je takoj prepoznal izrazno moč svojega videnja življenja in vsega kar nas obdaja. Seveda je zato potreben likovni dar, ustrezno tehnično znanje in ustrezna fotografska oprema. Preizkuša se v različnih žanrih, a kot velikega ljubitelja narave ga že od nekdaj najbolj pritegne pokrajina. In prav v tem vidi neskončne možnosti likovnega ustvarjanja. Na osnovi razstavnih uspehov je pred leti pridobil fotografski naziv ” Mojster fotografije Fotografske zveze Slovenije ” in ” EFIAP Umetnik mednarodne fotografske zveze”.

Na tokratni samostojni razstavi, ki je že njegova trideseta, predstavlja dvajset del iz svojega bogatega fotografskega arhiva: puščavske sipine, islandski slapovi, motivi slovenske krajine, Planinsko polje, Snežnik … Humarjevo fotografsko oko je neverjetno natančno, izostreno, nekatere fotografije so na meji likovnih del.

Prireditev so popestrili učenci Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica, Trio klarinetov: Anže Kočevar, Žiga Kraševec, David Trotovšek, mentor Jernej Šmalc.

Razstava bo na ogled do 18. aprila 2026.

besedilo: Arhiv KJUC, foto: Tine Šubic

Na predstavitvi knjige Slovenci naši davni predniki smo v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica prisluhnili avtorju Borutu Korunu. Knjiga je razdeljena na več poglavij, vsa pa se dotikajo zgodovine Slovencev od najzgodnejših časov, predvsem pa od 6. do konca 9. stoletja. Avtor se je ustavil pri pokristjanjevanju Slovencev, ki je bilo na začetku neuspešno. Ko so Slovence začeli napadati Avari, je karantanski knez Borut zaprosil za pomoč Bavarce, kar je sčasoma prineslo prvo jedro slovenskih kristjanov. Korun je povedal zanimivo misel, da če se Slovenci takrat ne bi pokristjanili, nas ne bi bilo več, saj bi vse pobili. Spopad med kristjani in pogani – ki ga je Prešeren v Krstu pri Savici lociral pri Ajdovskem gradcu nad Savo Bohinjko pri Bohinjski Bistrici, kamor naj bi se zatekel Črtomir z ostanki poganskih čet – naj bi se zgodil drugje. Korun meni, da se je zadnja bitka samostojnih poganskih Karantancev dogodila na Lurnskem polju zahodno od koroškega Špitala blizu kraja Molzbichl. Danes tam stoji cerkvica, posvečena sv. Magdaleni, na tem mestu naj bi pred tem stal poganski žrtvenik. Na cerkvenih vratih je pritrjen list, na katerem v nemščini piše, da je tam stalo svetišče, kjer so se zbirali slovenski kmetje. Govori tudi o spopadu med slovenskimi kmeti in Bavarci sredi 8. stoletja. Jakob Kelemina je pripovedko objavil v zbirki Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, prvič izšla leta 1930. Zgodba o pokristjanjevanju je le ena iz knjige, ki postavlja Slovence v novo zgodovinsko perspektivo.

Marija Hribar