Nacionalni projekt Rastem s knjigo v šolskem letu 2025/26 poteka dvajsetič. Tudi Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica so do začetka maja obiskali že vsi sedmošolci naših treh občin Bloke, Cerknica in Loška dolina. Z okrog dvesto šolarji in njihovimi spremljevalci se je družila knjižničarka Anita, ki v knjižnici projekt vodi in izvaja že dvajseto leto. Cerkniška knjižnica z enotami je vir neizmernega knjižničnega bogastva in dejavnosti, ki spodbuja bralno motivacijo in obisk splošne knjižnice. Bibliopedagoški uri s predstavitvijo knjižnice z njenimi tremi enotami ter zanimivimi knjižnimi sladkorčki sta vedno (pre)kratki, a ob obisku učenci prejmejo darilno mladinsko knjigo slovenskega avtorja, ki jih spominja na srečanje v kulturnem hramu, prostoru mnogoterih možnosti raziskovanja in preživljanja prostega časa. Tokrat je Strokovna komisija za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture Javne agencije za knjigo RS izbrala knjigo Orientacisti – Škorpijonov pik avtorice Nine Mav Hrovat. Naj bo luštno branje! Danes, jutri in vsak dan zatem.

besedilo: Anita Leskovec

Na enem izmed majskih večerov so obiskovalci v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica prisluhnili monodrami Nemško življenje v izvedbi dramske igralke Marijane Brecelj. Zgodbo o temni zgodovini nemškega naroda pred drugo svetovno vojno in med njo pripoveduje Brunhilde Pomsel, rojena 1911, ki je med letoma 1942 in 1945 delala kot osebna tajnica nacističnega ministra za propagando Josepha Goebbelsa. Ob koncu vojne so jo zajeli in jo zaradi sodelovanja v nacističnem aparatu zaprli za pet let.

O svoji preteklosti je javno spregovorila šele, ko je dopolnila več kot sto let. Vse življenje je odločno trdila, da ni bila seznanjena s holokavstom, čeprav je nacistično politiko podpirala – leta 1933 je volila Hitlerja in se pridružila nacistični stranki – ter od nje tudi lagodno živela. Umrla je 27. januarja 2017, ravno na mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Njen trideseturni intervju je postal osnova za odmevni dokumentarni film A German Life, gledališko predelavo po besedilu britanskega dramatika Christopherja Hamptona pa je režiral Alen Jelen.

Igralka Marijana Brecelj poudarja, da je besedilo izjemno sodobno in srhljivo aktualno tudi danes, ko se soočamo z vojnami v Palestini, Iranu, Ukrajini, afriških državah … Predstava nastavlja ogledalo družbi, saj si človeštvo še vedno zatiska oči pred grozotami sveta in se pretvarja, da jih ne vidi. Marijana Brecelj je skozi igro prepričljivo ubesedila  mračni zgodovinski čas in lahkotnost posameznika, ki vse do konca ni pripravljen priznati in prevzeti svoje odgovornosti.

besedilo Marija Hribar

foto Tine Šubic

Kolektiv Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica je maja obiskal Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu, ki je največja knjižnica na avstrijskem Koroškem, in s 140.000 knjižničnimi enotami največja knjižnica s slovenskim gradivom v Avstriji.

Knjižnica je bila ustanovljena leta 1927. Aprila 1941 so prepovedali Slovensko prosvetno zvezo in 43 vanjo vključenih društev, zaplenili njihovo premoženje, izropali in uničili 13 kulturnih domov, 26 stalnih odrov in dvoran ter vsaj 80.000 knjig. Leta 1947 je Slovenska prosvetna zveza knjižnico obnovila. Od leta 1973 knjižnica iz Slovenije dobiva obvezni izvod. Leta 1985 so se preselili v mladinski dom, leta 2002 so pridobili prizidek. Knjižnica dobro sodeluje s Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem.

Dragana Laketić, vodja knjižnice, je povedala, da imajo zaradi omejenega financiranja hude težave pri delovanju knjižnice, ki ima enoti tudi v Dobrli vasi in Železni Kapli. Zaradi manka sredstev so morali leta 2025 skrajšati odpiralni čas, skrajšati delovni čas zaposlenih, zaposleni sta le dve osebi in pol, prilagoditi program in projekte, ki spodbujajo mlade koroške Slovence k branju v slovenščini.

Poslanstvo, ki ga Slovenska študijska knjižnica opravlja v Celovcu, je za slovensko narodno skupnost na Koroškem neprecenljivo. Za njeno nemoteno delovanje in dolgoročni obstoj bi bilo ključno, da slovenska država zanjo nameni stabilnejša in obsežnejša sredstva, saj s tem neposredno varuje slovenski jezik in kulturno dediščino zunaj meja matične domovine.

V Starem trgu razstavljajo učenci Podružnične šole Iga vas. Napisali so pravljice, zbrane v knjigi Igavaške pravljice — domiselno zasnovanem projektu, ki so ga vodile njihove učiteljice.

V Enoti Ivana Čampa Nova vas se z razstavo ptičjih valilnic in drugih lesenih izdelkov predstavlja domačinka Helena Primožič. Njeni izdelki so v knjižnico prinesli prijeten pridih pomladi, ki ga dopolnjuje razstava otrok iz Vrtca Nova vas, skupina Mravlje. V okviru projekta Bralna vrečka so otroci ustvarjali lutke na kuhalnicah, pri projektu Oblikovanje gline pa so izdelali prikupne hišice in ježke. Vabljeni k ogledu razstav v bloški knjižnici!

ZBIRNIK MAJ 2026

Vse uporabnice in uporabnike obveščamo, da bosta knjižnici v Cerknici in Starem trgu v četrtek, 7. maja 2026, zaradi dneva knjižnice in strokovne ekskurzije zaposlenih ZAPRTI. 

Nastalih zamudnin za ta dan ne bomo obračunavali. Hvala za razumevanje.

Razstava na dvanajstih panojih s podnaslovom Ljubljanska univerza v času okupacije in osvobodilnega gibanja 1941–1945, ki si jo lahko ogledate v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica, je posvečena osemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne in zmagi nad nacizmom in fašizmom. Razstavo so pripravili prof. dr. Božo Repe, izr. prof. Kornelija Ajlec, izr. prof. dr. Bojan Balkovec, asist. dr. Božidar Flajšman, izr. prof. dr. Peter Mikša, študentka Maja Pirš.

Na odprtju v Cerknici je dr. Bojan Balkovec predstavil nekaj vsebin. Razdelitev Slovenije po okupaciji v aprilu 1941 na štiri okupacijske cone: italijansko, nemško, madžarsko in hrvaško. Pod zemljevidom je prikaz škode in žrtev v času 2. svetovne vojne: nekaj več kot 100.000 žrtev, mrtvih, prebivalcev pa je bilo takrat 1.200.000, kar pomeni okrog 8 % mrtvih.

Ljubljana je bila med vojno obmejno mesto, ob  današnji severni obvoznici je med okupacijo potekala nemško-italijanska meja. Univerza je imela na začetku vojne 2200 študentov, tri leta kasneje je študentov samo še 1600. V času italijanske okupacije je študijski pouk potekal, bili so izpiti, napoved predavanj je dvojezična. Del profesorjev ostane. Potem predavanj ni več, izpiti ostanejo. Veliko študentov gre v partizane, nekateri so bili v ilegali, predvsem ženske. Univerza se odpre že 14 dni po osvoboditvi, kar je bilo pomembno za obrambo položaja institucije, zaposlenih.

Pano, poimenovan Intelektualna moč, predstavlja ustanovitev Znanstvenega inštituta januarja 1944. Za prvega direktorja so imenovali zgodovinarja prof. dr. Frana Zwittra, kasnejšega rektorja ljubljanske univerze. Namen ustanovitve je bil, da bi znanstveni delavci iz vrst OF zbrali vso potrebno dokumentacijo o osvobodilnem boju 1941–1945. Osredotočili so se na perečo problematiko slovenskih meja, še posebej v Istri, Benečiji in na Koroškem. V kočevskih gozdovih je tako nastajala bogata znanstvena knjižnica, fond partizanskega tiska in gradivo o osvobodilni vojni. Pripravljali so različne ekspertize. V Znanstvenem inštitutu je deloval tudi pesnik, prevajalec Jože Udovič.

Na koncu predstavitve je Rok Vidmar delil spomine na Milana Vidmarja.

Razstava je na ogled do 6. maja.

Marija Hribar

V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica si lahko ogledate fotografsko razstavo Ivana Tavčarja, ki jo je s svojo pobudo omogočil zavod Fractals. Razstavljene fotografije so več kot le podobe; so dokaz avtorjeve neizmerne potrpežljivosti in globokega spoštovanja do okolja. Ivanova fotografska pot se je začela že v osnovnošolskem krožku, pravi ustvarjalni razcvet pa je doživela s prihodom digitalne tehnologije. Njegova dela nam razkrivajo tisto, kar mu je najbližje: neokrnjeno naravo, živalski svet in človeški portret.

Prav pri portretih se pokaže Ivanova sposobnost opazovanja – vsak obraz v njegovem objektivu pripoveduje svojo unikatno zgodbo. Ob mladosti in lepoti ženskih obrazov stoji portret možakarja, njegove gube pričajo o prehojeni poti in teži let. Ivanov objektiv pa se rad ustavi tudi pri živalih. Psi, ti zvesti spremljevalci, ne znajo pozirati; ne poznajo sprenevedanja, umetnih nasmehov, so iskreni, prvinski. Posebno doživetje ponuja makro fotografija, ki nas popelje v skriti svet detajlov, tekstur in simetrij.

Njegove fotografije so bile nagrajene na številnih razstavah doma in v tujini:

na 13. mednarodni fotografski razstavi “Maska 2020”, na 48. slovenski pregledni razstavi fotografije, na DIA Primorski 2017 ter na 27. razstavi “Človek in kovina” 2024, kjer je prejel diplomo FZS za fotografijo “Mehanik”.

Razstava je na ogled do 25. aprila 2026.

Besedilo: KJUC

Foto: Tine Šubic

V BESEDNI ŠAL´CI ZOFKA KVEDER 

V BESEDNI ŠAL´CI ZOFKA KVEDER