Posts in category: Novice

CERKNIŠKA KNJIŽNICA VABI NA KONSOVELOVANJE

CERKNIŠKA KNJIŽNICA VABI NA KONSOVELOVANJE

V torek, 19. marca 2024, je bloška knjižnica odprla svoja vrata ljubiteljem umetnosti za poseben dogodek – odprtje slikarske razstave »Sprehod skozi čas«, avtorice Marije Anzeljc. Koncept razstave je bil preprost: vsaka slika je predstavljena kot eno poglavje njenega življenja, kot okno v preteklost, ki je obiskovalcem omogočilo poglobitev v zgodbe, ki so jih ustvarile. Spremljevalna glasba je dodala dogodku poseben čar, za kar sta zaslužna vnukinja Tija Ponikvar in kitarist Matic Mohar. 

Knjižničarka je v uvodu spregovorila o pomenu ljubiteljskega slikanja, ki daje življenju polnost in vsebino. Vsak naj bi se odločal sam, saj v vsakem človeku tli želja po odkrivanju kreativnosti. Sklenila je, da je Marija Anzeljc sprejela izziv, izbrala je pot – barve, ki so ji osmislile življenje. Zahvalila se ji je za razstavo, ki je tako pomemben in potreben prispevek v lokalnem kulturnem prostoru. Svoj nagovor je sklenila z zahvalo vsem sodelujočim v kulturnem programu, ustvarjalcem in obiskovalcem.

Sledila je predstavitev ustvarjalke, ki se redno udeležuje likovnih kolonij v Loškem Potoku, Kočevju, Ribnici, Ložu in Cerknici. Svoja dela je predstavljala na 27 skupinskih razstavah, na Blokah pa se je prvič predstavila samostojno. Kot članica Društva Paleta se udeležuje delavnic pod mentorstvom akademskega slikarja Veljka Tomana, ki je ob otvoritvi njene prve samostojne razstave pripravil strokovno mnenje in predstavil razstavljena dela. Avtorico je podrobneje predstavil predsednik društva Paleta,          g.Janez Dragolič, ki je opisal njeno slikarsko zorenje. Množico obiskovalcev sta nagovorila tudi predstavnik ribniških likovnikov in Nevenka Dražetič, podžupanja Občine Loški Potok.

Soustvarjalci kulturnega programa in obiskovalci so združili moči ter ustvarili pristno vzdušje, ki je še dodatno obogatilo kulturni dogodek. Razstava bo na ogled do 7. maja 2024.

Besedilo: Anđelka Pogorilić

Fotografije: arhiv M. Anzeljc

 

Zgodbe sedejo na krila in potujejo.
Želijo si slišati,
kako ti vznemirjeno bije srce.

Eiko Kadono

zbirnik april 2024

Knjižnici v Cerknici in Starem trgu bosta v četrtek, 4. aprila 2024, zaradi dneva knjižnice in strokovne ekskurzije zaposlenih ZAPRTI.

Prva izdaja knjige A brief account … Edwarda Browna v cerkniški knjižnici

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica je pridobila zanimivo rariteto, dve deli, obe prvi izdaji, ki sta skupaj vezani v eno knjigo.

• A brief account of some travels in Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli: Potovanje od Dunaja na Štajersko, Koroško, Kranjsko in Furlanijo: Od nenavadnega Cerkniškega jezera do živosrebrnih rudnikov v Idriji in do ostalih izjemnih krajev v Alpah, 1673
• An account of several travels through a great part of Germany: in four journeys …, 1677

Edward Brown (1644–1708), zdravnik, član Kraljeve družbe, je preko slovenskega ozemlja potoval leta 1669. Na enem izmed potovanj se je z Dunaja odpravil v Celovec, čez prelaz Ljubelj v Ljubljano, Borovnico, Cerknico, kjer je obiskal tudi slavno Cerkniško jezero. Po povratku je objavil potopis A Brief Account of Some Travels … (1673, prva izdaja), ki je bil takrat edini dostopni angleški vir o slovenskih krajih za tuje popotnike.  Ker je jezdil, si je posamezne kraje lahko ogledal tako, kot si je zamislil. Pri opisih je natančen, pozornost posveča opisovanju pokrajine in pojavov, predvsem Cerkniškemu jezeru, njegovim značilnostim, živalstvu in ribolovu. Knjigo so večkrat ponatisnili in prevedli v nemščino, francoščino, nizozemščino. Delo A Brief account Edwarda Browna je pomembno, ker je z opisom Cerkniškega jezera  vzpodbudilo Valvasorja, da je začel poglobljeno preučevati jezerski fenomen, saj z Brownovim  opisom ni bil zadovoljen.
V drugem njegovem delu (An account of several travels through a great part of Germany, 1677) pa opisuje potovanje iz Anglije v Nemčijo ter nato na Dunaj s posebnim opisom tega cesarskega mesta, opisuje tudi potovanje nazaj v Anglijo.

Domoznanski oddelek Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica ima sedaj štiri Brownova dela, ki prinašajo opis Cerkniškega jezera:

A brief account of some travels in Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli …,1673

Relation de plusieurs voyages, faits en Hongrie, Servie, Bulgarie, Macedoine, Thessalie, Austriche, Styrie, Carinthie, Carniole et Friuli …, 1674

A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Frioli …, 1685

Auf genehmgehaltenes Gutachten und Veranlassung der Kön. Engell. Medicinischen Gesellschaft in Londen durch Niederland, Teutschland, Hungarn, Servien, Bulgarien, Macedonien, Thessalien, Oesterreich, Steurmarck, Kärnthen, Carniolen, Friaul …, 1711

Več o Brownovem potopisu lahko izveste v Nedeljski reportaži na RTV:
https://prvi.rtvslo.si/podkast/nedeljska-reportaza/96/174748608

Marija Hribar

V četrtek, 14. marca 2024, je v prostorih starotrške knjižnice potekalo zanimivo zgodovinsko predavanje. Tokrat je beseda tekla o starodavni naselbini na vzpetini Ulaka nad Stari trgom pri Ložu. O zgodovini raziskav in o najdbah je govoril dr. Boštjan Laharnar, kustos za prazgodovino arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani in avtor monografije Notranjska med prazgodovino in antiko.

Knjižničarka je uvodoma delila nekaj besed o zgodovini raziskav. Poudarila je, da so ostanki naselbine že pred stoletji pritegnili pozornost raziskovalcev, kot sta bila polihistor Janez Ludvik Schönleben in njegov sodobnik Janez Vajkard Valvasor, ki sta v njej prepoznala japodsko naselbino. Poleg njiju so Ulako raziskovali še mnogi drugi, med njimi zgodovinar Anton Tomaž Linhart, knez Herman Schönburg-Waldenburg in starotrški župnik Janez Hafner. Bistvene podatke o naselbini na Ulaki so pridobili z izkopavanji dr. Walterja Schmida med letoma 1936 in 1940 ter z zračnim laserskim skeniranjem površja po letu 2010.

Dr. Laharnar je nadaljeval delo predhodnikov in odkril nova dejstva o gradišču Ulaka, ki je obstajalo od pozne bronaste oziroma starejše železne dobe vse do rimskih časov. S skeniranjem površja so odkrili vidne znake še enega rimskega vojaškega tabora severozahodno od Ulake, poleg že znanega na Nadleškem hribu, ter številne vojaške najdbe, ki pričajo o spopadih med Rimljani in domačini v času rimskega osvajanja (okrog 30–50 pr. n. št.). Predavatelj je kot zanimivost izpostavil skupino predmetov iz starejše železne dobe, ki so jih v devetdesetih letih 20. stoletja odkrili z detektorjem kovin na območju Ulake nad Starim trgom pri Ložu. Bili so nestrokovno izkopani, pozneje pa jih je Narodni muzej Slovenije pridobil iz starinarnice. Gre za predmete iz dekliškega skeletnega groba, med katerimi so bile tudi fibule, ki nakazujejo datiranje v starejšo železno dobo. Pri čiščenju zapestnic so našli 8 odlomkov koščic in človeški prstnici. Med njima je bila tudi medialna prstnica z nezaraščeno bazo, kar pomeni, da je pripadala otroku, staremu od 2. do 13. leta in pol. Dr. Laharnar je kot najznamenitejšo najdbo z Ulake izpostavil sklepanec s prizorom rojstva, kar je redkost tudi v evropskem prostoru.

Grobovi in druge najdbe z Ulake kažejo na močno skupnost, ki je od 7.–6. st. pr. n. št. obvladovala Loško dolino in njeno bližnjo soseščino, saj raziskave nakazujejo zaton skupnosti na Križni gori, kar je morda povezano z vzponom Ulake.

Besedilo: Anđelka Pogorilić

Foto: Mario Žnidaršič

V knjižnici na Rakeku smo na Gregorjevo odprli razstavo o bratih Jager. Gostja večera, avtorica razstave Nataša Oblak Japelj, je zbranim obiskovalcem predstavila življenje in delo Franca in Ivana Jager.

Rojena sta bila v Bistri pri Vrhniki. Oče je delal kot železničar in tako sta nekaj let otroštva preživela v Ivanjem selu in obiskovala ljudsko šolo na Uncu. Življenjska pot je oba odpeljala v Ameriko. Ivan je deloval kot arhitekt, urbanist, umetnostni zgodovinar, antropolog in jezikoslovec. Zanimal se je predvsem za narodno ornamentiko, ki jo je zbiral na svojih potovanjih in s pomočjo znancev. Vzorce je večkrat uporabil pri svojih projektih, predvsem pri opremljanju knjig in ureditvi znane Narodne kavarne na Gosposki ulici v Ljubljani. Zbral je tudi obsežno zbirko pirhov, predvsem iz Bele krajine in Notranjske. Med drugimi sta mu pri tem pomagala tudi Rakovčan Fran Domicelj in nadučitelj Hinko Likar iz Grahovega.

Ivanov brat Franc je bil duhovnik, organizator novih župnij in tudi predstavnik ameriškega Rdečega križa v času prve svetovne vojne na Balkanu. Svoje bogato čebelarsko znanje je kot profesor širil med ameriške in kanadske študente. Številne njegove razprave o čebelarstvu so bile objavljene tudi v Slovenskem čebelarju.

Svoje delo o bratih Jager je avtorica prvič predstavila konec leta 2010 v Cankarjevem domu na Vrhniki. V minulih letih so sledila številna gostovanja, med drugim v Urbanističnem inštitutu v Ljubljani, Šivčevi hiši v Radovljici, Tehniškem muzeju Slovenije, Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, v Ilirski Bistrici in Cerknici. Na Rakeku bo na ogled do 8. aprila 2024.

Brata Jager sta uvrščena tudi na spletni portal Notranjci.si, ki ga ureja Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica. Razstava je postavljena na pobudo Čebelarskega društva Rakek in v sodelovanju z Muzejskim društvom Vrhnika ter portalom Stareslike, kjer prav tako lahko preberete nekaj zapisov o znanih bratih.

 

Nevena Savić

CERKNIŠKA KNJIŽNICA V ZNAMENJU POEZIJE

TOMAN BO PREDSTAVIL RISBE RAKIŠKE LESENE POŠASTI

 

TOMAN BO PREDSTAVIL RISBE RAKIŠKE LESENE POŠASTI

Srečko Kosovel 120. obletnica rojstva
18. marec 1904, Sežana

Metulji

Brez jader polovemo,
brez vesel veslamo
čez razcveteno
širno poljano.

Kliče nas pomladni svet.
Pod nami čebelice,
pisani čmrlji
dvigajo glavice,
radi bi uprli
za nami polet.
Ali njim je slajši dom in med,
nam pa svet.
Zato plovimo, plovimo v svet.

Srečko Kosovel: Iz zapuščine. Pesmi, neobjavljene v Zbranem delu, 2009