Posts in category: Novice

Odprtje Knjižnice semen v sredo, 15. februarja 2023, je s predavanjem »Zakaj in kako pridelati seme na vrtu?« obogatila gospa Miša Pušenjak, inženirka agronomije, publicistka in avtorica številnih uporabnih vrtnarskih priročnikov. Veliko ljudi bi se strinjalo, da ima gospa Pušenjak odgovore na marsikatero vprašanje o vzgoji rastlin, vrtu in vzgoji semen. Potrditev temu so tudi številčne poslušalke in poslušalci, ki so z zanimanjem prisluhnili nasvetom.

Deluje kot vsaka druga knjižnica, le da si v njej ne boste izposojali knjig, temveč domača semena. Del na novo pridelanih semen ob koncu sezone vrnete v knjižnico. Vsi, ki boste v letu 2023 aktivno sodelovali in darovali semena v Knjižnici semen, boste v tem letu oproščeni članarine.

Gospa Miša Pušenjak je posebej poudarila, da so semena del naše kulturne dediščine in so izrednega pomena za lokalno pridelavo, samooskrbo in ohranjanje tradicionalnih sort rastlin, zato vabljeni vsi, ki imate domača semena in ste del pripravljeni darovati v Knjižnico semen, da se oglasite v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica, kjer vam bomo z veseljem pomagali.

 Brošura Knjižnica semen

V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica so ob minulem kulturnem prazniku začeli z novo bralno značko za mlade in odrasle, ki so jo poimenovali Bralni požiralniki. Bralci lahko izbirajo z bogatega seznama knjig, na njem je kar 100 knjižnih naslovov. Nekateri so dostopni tudi v elektronski obliki.
Cerkniška bralna značka bo postala stalnica, z njo želijo sodobno kakovostno slovensko in tujo literaturo približati mlajši generaciji. Bralci morajo do 3. decembra prebrati vsaj pet knjig, ob koncu leta bodo v knjižnici pripravili zaključno prireditev.

Poslušaj prispevek na Radiu 94:

CERKNICA JE DOBILA ŠE BRALNE POŽIRALNIKE

 

V starotrški knjižnici je v četrtek, 19. januarja, potekal »Malce drugačen pogovor o demenci« v sodelovanju z Alenko Veber iz Zavoda Rihtarjeva domačija. Strokovnjak s področja socialnega skrbstva, mag. Jože Škrlj, je obiskovalcem predstavil primere iz dolgoletne prakse in praktične napotke, kako prepoznati prve znake bolezni pri svojcih. Ker bolezen ni ozdravljiva, je zato zgodnje odkrivanje demence še toliko bolj pomembno, da so o poteku bolezni in nadaljnjih možnostih informirani tako oboleli kot njegove družina. Skrb za osebo z demenco od svojcev zahteva veliko odgovornosti, energije, razumevanja in empatije, saj je demenca ena izmed najbolj pogostih kroničnih bolezni, ki postopoma vodijo v izgubo samostojnosti, kar zaznamuje celotno družino.

Mag. Škrlj kot član Društva za pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem RESje vodi predavanja in delavnice o ravnanju z osebami z demenco tako za strokovno osebje kot tudi za svojce, prostovoljce in širšo javnost. Pobudnica in organizatorka srečanja, univ. dipl. socialna delavka Alenka Veber, je ob tem predstavila projekt ustanavljanja Skupine za samopomoč svojcev oseb z demenco in destigmatizacijo staranja, ki bo delovala na območju Občine Loška dolina, vanjo pa se bodo lahko vključili tudi prebivalci iz drugih občin. Namenjena bo tako svojcem oseb z demenco kot tudi tistim, ki se z demenco še niso srečali.

Anđelka Pogorilić

Zvrhan nahrbtnik zgodb dr. Ivana Janeza Štuheca

V petek, 13. januarja, so v starotrški enoti zagnali kolesje prireditev v letu 2023 s potopisnim predavanjem in predstavitvijo knjige Zgodbe iz nahrbtnika dr. Ivana Janeza Štuheca. Januarski popotniški gost je predstavil romarske vtise s poti po domovini. Pot ga je peljala od Pohorja, skozi Gorenjsko, Vipavsko dolino, Pivko do Cerkniškega jezera in Loške doline, nato na Bloke, spustil se je do Ribnice, potem do Mirne ter nazaj do Ptujske Gore, kjer je zaključil svoje romanje. Prehodil je 520 kilometrov v 27 dneh. Konj Miško se na poti ni obnesel, tako da je pot prehodil sam. Še posebej zanimivi so bili utrinki s poti po notranjskih krajih, kjer je obiskal prijatelje, družino Kandare v Danah. V svojo pripoved je vtkal odlomke iz evangelijev in zgodbe bolj ali manj znanih slovenskih krajev, njihovih legend, zgodovine in ljudi. Pot po domovini je pustila nepozabne spomine, ki jih je dr. Štuhec vestno beležil s fotoaparatom in objavil v knjigi, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Razstava o življenju in delu Maksima Gasparija: ob 140-letnici rojstva

Na razstavi, ki so jo pripravili Marija Hribar, Robert Kužnik in Katarina Skuk, je predstavljeno gradivo iz zbirk Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, Domoznanski arhiv, arhiva Studio Zibka in iz arhivov zasebnih zbirateljev.

V zadnjih desetih letih je Knjižnica Cerknica pridobila veliko Gasparijevih originalnih dokumentov, slikovnega gradiva, korespondence, vseh pridobljenih enot je kar 365, vseh vpisov v sistem cobiss pa čez 500, nekaj je tudi zbirnih map, ki imajo eno inventarno številko in vsebujejo več dokumentov.

Predstavljeni so Gasparijevi biografski dokumenti: rojstni, krstni list, biografski list, spričevalo o končanem študiju na grafični šoli na Dunaju, odločba o podelitvi Prešernove nagrade za leto 1952, fotografije, korespondenca: Gasparijeva pisma, Sadnikarjevo pismo Gaspariju, knjižnica hrani 27 Sadnikarjevih pisem od leta 1924 do 1951, ki jih je naslovil na Gasparija, razstavljena so tudi pisma umetnikov Ivana Vaupotiča, Riharda Jakopiča, Božidarja Jakca, Lojzeta Perka, etnografa Milka Matičetovega in drugih. Obiskovalci si lahko ogledajo knjige, revije z Gasparijevimi ilustracijami in opremo. Knjižnica Cerknica jih hrani več kot sto. Ena izmed najlepših knjig, ki jih je ilustriral Gaspari, so Kettejeve Poezije, založil jih je Schwentner, tiskal Slatnar v Kamniku, prav tako so se omenjeni podpisali pod izdajo Pravljic Frana Milčinskega.

Na ogled je tudi del Gasparijevih razglednic, knjižnica jih hrani več kot 300: božično- novoletne, velikonočne, razglednice iz 1. svetovne vojne, največ jih je naslikal prav Gaspari, večina je izšla v seriji Vojska v slikah. To so prve slovenske vojne razglednice s protivojnim nabojem. Leta 1918, ko je bila vojna končana, so začele izhajati Gasparijeve deklaracijske razglednice. Gaspari se je aktivno vključil tudi v boj za priključitev Koroške k Jugoslaviji, na razstavi je izredno pomemben plebiscitni plakat iz leta 1920.

V vitrini, posvečeni Prešernu, so originalni Gasparijevi zapisi: Prešeren in njegova podoba iz leta 1970, Ilustrativno delo o Prešernu, Prešernove podobe iz leta 1948, ilustracija Sonetnega venca ter reprodukcija Gasparijevega Prešerna iz leta 1938.

Robert Kužnik je za razstavo pripravil plakate, povzete po knjigi z naslovom Maksim Gaspari, ki je ravnokar izšla. Tako lahko spremljamo življenje, šolanje, delo Gasparija v Selščku, Kamniku, na Dunaju, predstavljeno je Umetniško društvo Vesna, govor Milka Matičetova o Gasparijevem delu, na koncu sledi še seznam priznanj.

Razstavljena sta tudi tiskarska klišeja za Gasparijevi razglednici Bel predpasnik in Deviški venec, Gasparijevo slikarsko stojalo, nalivno pero, svinčnik, skice in študije, fotografije na steklu za reprodukcijo razglednic, mojstrsko izpričevalo za čevljarskega mojstra Alojza Urbasa iz Cerknice ter replika Gasparijevih narodnih jaslic. Za popestritev pa je na ogled tudi nekaj Gasparijevih reprodukcij.

Razstava je na ogled do 11. februarja 2023.

Foto Ljubo Vukelič

V spomin na akademika prof. dr. Andreja Kranjca (1943‒2023)

Geograf, krasoslovec, dr. geogr. znanosti in zaslužni profesor krasoslovja Univerze v Novi Gorici Andrej Kranjc je bil dolgoletni sodelavec Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica. Aktivno je sodeloval pri projektih, ki se jih je Knjižnica Cerknica lotevala skupaj z založbo Maks Viktor. Napisal je spremna besedila pri prevodih Steinbergovega dela Temeljito poročilo o na Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru, izšlo je leta 2014, Hacquetove Oryctographie Carniolice (2020), predlagal je tudi prevod rokopisa A. Nagla iz dunajske Nacionalne knjižnice, kar smo uresničili leta 2022, ko je delo izšlo v knjižni izdaji z naslovom Opis redkosti narave, ki se nahajajo v vojvodini Kranjski. Leta 2019 smo v knjižnici prisluhnili njegovemu predavanju Cerkniško jezero in Kircherjeva teorija hidrofilacij. Knjižnico je večkrat obiskal in se skupaj z nami veselil uspehov, ki smo jih dosegli s prevodi klasičnih krasoslovnih del. V spominu nam bo ostal kot široko razgledan človek, vedno pripravljen, da nam pomaga.  Pogrešali ga bomo kot človeka in sodelavca, vrhunskega strokovnjaka, predanega krasoslovca.

Marija Hribar

Foto: Valter Leban

Prostovoljstvo in botrstvo v Gambiji

 

Praznični december je čas, ko si ljudje izkazujemo več pozornosti, si vzamemo več časa zase, bližnje in prijatelje. To je tudi čas, ko se še bolj pokažejo različne stiske in so dobrodelne akcije več kot dobrodošle.

Med tistimi, ki dobra dela širijo tudi izven meja domovine, sta tudi Tina Mele in Martina Švelc, ki sta 15. decembra v rakovški knjižnici predstavili Gambijo, kjer sta bili v januarju 2021. Tam sta delali kot prostovoljki v vrtcu in pomagali njihovim vzgojiteljicam. Že nekaj let sodelujeta z organizacijo Za otroke sveta, prek katere sta vključeni v projekt botrstva in mesečno finančno podpirata vsaka enega otroka. Njun prispevek pokriva stroške šolanja in olajša ostale družinske izdatke.

Gambija je z 11.000 km² najmanjša afriška država, nekdanja angleška kolonija, ki leži na zahodu celine. Ima okrog 2 milijona prebivalcev. Revščina je zelo razširjena predvsem na podeželju, kjer več kot 60 odstotkov prebivalstva v slabih življenjskih pogojih. Čeprav imajo najugodnejše podnebje v zahodni Afriki in se gospodarsko opira na kmetijstvo in živinorejo, Gambija še vedno velja za deželo v razvoju. Večina revnih podeželskih družin živi v malih hiškah, brez elektrike in tekoče vode. Šolanje je plačljivo, posledično je tudi pismenost nizka. Zato so prostovoljci ter zunanja finančna podpora zelo dobrodošli in cenjeni.

Gambija ima velik turistični potencial, žal zaznamovan s pomanjkanjem sredstev. Raznolika kulturna dediščina ponuja bogato glasbeno in plesno dogajanje, tudi kulinarika je zelo raznolika in zanimiva. Je tudi arhitekturno in geografsko raznolika, številne znamenitosti so uvrščene na sezname svetovne dediščine.

Tina in Martina sta obiskovalcem ponudili tudi nekaj izdelkov spretnih gambijskih rokodelcev: torbice, denarnice, kipce in obeske. Prostovoljni prispevki so dobrodošli, saj se bo Tina konec januarja že četrtič odpravila na obisk k malim varovancem.

 

Nevena Savić

Knjige so do konca leta 2022 naprodaj z 20 % popustom. Kupite jih lahko v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica ali prek elektronske pošte info@kjuc.si.

V septembru in oktobru so na mladinskem oddelku Knjižnice Jožeta Udoviča otroci skupine Mlinčki (šolsko leto 2021/22) iz Vrtca Martin Krpan Cerknica, oddelek Grahovo, pripravili razstavo Spoznajmo slovenske pokrajine. Strokovni delavni Nina Dovjak in Lana Kebe sta z njimi po pokrajinah spoznavali narečne izraze in kulinarične dobrote, preizkusili v izdelovanju lectovih src in v mozaičnem izdelovanju slovenske zastave, se družili s Kekcem in Jezerkotom ter v okviru projekta Palček Bralček recitirali ljudske pesmice in besedila ilustrirali. Na koncu so se nagradili z zaključnim izletom v Piran, kjer so si še posebej pozorno ogledali Tartinijev trg. Da znajo strokovne delavke z otroki ustvariti lepe reči pa dokazuje tudi »megatrganka« Bobek in barčica, ki so jo v šolskem letu 2021/2022 izdelali cerkniški Slončki, Levčki in Medvedki, grahovski Mlinčki ter rakovški skupini Pikapolonice in Miške. Lepa umetnina je na mladinskem oddelku na ogled do konca decembra.

Novo leto na stežaj odpira vrata novim priložnostim. Naj bodo optimistično ustvarjalna in srčna, da bo žetev dobrih prigod in dejanj obilna.

Anita Leskovec