Posts in category: Novice

Letošnjega novembra je Literarna uganka, ki jo je v Knjižnici Jožeta Udoviča pred 35. leti vpeljala Anita Leskovec, poleg lepe obletnice, zabeležila tudi zanimivo številko, okroglih 300. V teh letih je preživela pisalni stroj, prvi računalniški program WordStar ter prvi fotokopirni stroj v knjižnici, s pomočjo katerih so bile uganke prvič obogatene z ilustracijo. Danes je oblikovanje le-teh lažje, saj pomočnik Google poišče vse, kar se prilega k tematiki, ki jo mesečna uganka obravnava. Šolarji od 1. do 9. razreda devetletke jo rešujejo s pomočjo knjig, ki so poleg reševalne pole pripravljene v ugankarskem kotičku, kjer vsak mesec čaka tudi mlajša sestrica, Uganka za modrijančke, namenjena otrokom do 3. razreda devetletke. Nagradni sklad za reševalce ugank je bogat in raznovrsten, izžrebani lahko nagrado prevzamejo pri izposojevalnem pultu do konca tekočega meseca. »Literarni uganki« je knjižničarka Anita zvesta od prvega dne, čudežno pa so ji zvesti tudi šolarji, saj jo, kljub novodobnim, mamljivim računalniškim skominam, rešujejo že generacije osnovnošolskih otrok. Naj ta čudež vztraja in traja traja.

Anita Leskovec

V starotrški knjižnici so 1. decembra 2022 gostili dr. Martina Premka, diplomiranega zgodovinarja in sociologa kulture, publicista, kustosa Vojaškega muzeja Slovenske vojske in poslanca Svobode v Državnem zboru RS.

Uvodnemu nagovoru knjižničarke Anđelke Pogorilić je sledila bolj podrobna bibliografska predstavitev predavatelja, ki je objavil več zgodovinskih raziskav o drugi svetovni vojni: Poljanska vstaja in boj proti okupatorju leta 1941, Matjaževa vojska 1945–1950, Notranjski odredi 1942–1945 (v soavtorstvu z dr. Guštinom), Sveti Urh, Meja v Javornikih in življenje v Loški in Cerkniški dolini med vojnama ter več strokovnih člankov in prispevkov, ki jih je objavljal v revijah Anthropos, Obramba, Gea, Svobodna misel, Vojaška zgodovina, Slovenska vojska, Veteran itd. Premkove kolumne redno izhajajo v reviji Svobodna misel.

Številnim obiskovalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili prireditveni prostor, je nato orisal obdobje v naših krajih pred drugo svetovno vojno, nastanek rapalske meje, ki je slovensko prebivalstvo nekdanje Avstro-Ogrske razdelila na dva dela, materialne ostanke – mejnike, kaverne in kasarne, zgrajene vzdolž razmejitvene črte, življenje ob meji, prav tako pa tudi donosno, a tvegano in nevarno tihotapstvo. V zanimivo predavanje zavzetega preučevalca zgodovine so se vključili obiskovalci s pričevanji svojih staršev, starih staršev ali znancev. V Loški dolini je namreč tudi kontrabant doživel pravi razcvet s postavitvijo rapalske meje, največji zaslužek pa so seveda prinašali konji. Žal so ilegalna dejanja včasih spodletela, tako da so bile posledice tudi za nekatere domačine usodne. Rapalska meja je za mnoge predstavljala priložnost in vir zaslužka, za druge pa oviro in celo smrt.

Besedilo: Anđelka Pogorilić
Foto: Mario Žnidaršič

V okviru projekta »Rastem s knjigo« so nas že obiskali starotrški sedmošolci

Nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture »Rastem s knjigo« poskuša v šolskem letu 2022/2023 sedmošolce osnovnih (sedemnajstič) in dijake 1. letnikov srednjih šol (trinajstič) znova spodbuditi k branju mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev in k obiskovanju splošnih knjižnic. Letošnji uradni začetek akcije je 7. november in kljub temu, da v Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica darilne knjige še niso prispele, so se na bibliopedagoško srečanje s knjižničarko Anito, 15. novembra, z avtobusom pripeljali sedmarji starotrške osnovne šole. Skupen čas so namenili predstavitvi letošnje darilne knjige avtorja Boštjana Gorenca in ilustratorja Jake Vukotiča »Reformatorji v stripu«, spoznavanju dejavnosti splošne knjižnice, ogledu trenutnih razstav ter posebnih, zbirateljskih knjig knjižničarke Anite, kot so mala miniaturka, zvočna knjiga, zimska postavljanka, fotografsko-lečasta knjiga, v kateri se živali gibajo kot da bi jih videli po televiziji, knjigo s QR kodo, s katero lahko poslušamo pesem ali zanimiva interaktivna digitalna postavljanka, ki s pomočjo posebne aplikacije na določenih straneh kar »oživi«. »Reklamnemu bloku s knjigo« je s pomočjo spletne strani knjižnice sledilo spoznavanje spletnih portalov Notranjci, eNotranjska, Stare slike, Poun Kufr ter portala Biblos za izposojo elektronskih knjig, spletne platforme Audibook, ki omogoča dostop, prenos in predvajanje avdio knjig ter nove spletne izposoje filmov v BSF (Baza slovenskih filmov). Bazo podatkov sistema COBISS, preko katerega lahko iščemo, podaljšujemo ali rezerviramo knjižno gradivo, si bodo podrobneje ogledali v šoli v okviru bibliopedagoških ur v šolski knjižnici. Obisk je kar (prehitro) minil. Slovo je nosilo željo, da jim bo darilna knjiga, ki jo bodo učenci dobili z zamudo, všeč, in da se bodo naše poti čim večkrat križale v knjižničnih prostorih. Nekaj zagotovo drži. Knjižnica je neizmerna zakladnica, ki vsakič znova prinese presenečenje bogatih odkritij.

Anita Leskovec

O POTopisu

Rakovška knjižnica je 8. novembra 2022 gostila Viljema Gogalo, ki je z obiskovalci delil svojo popotniško in življenjsko izkušnjo duhovne narave.

Po izobrazbi pravnik in magister sociologije, tudi nekdanji novinar Sobotne priloge, je pred več kot petnajstimi leti sprejel odločitev, da postane popotnik. Odpravil se je na pot brez denarja, prenočeval večinoma zunaj, se umival v rekah ter se prehranjeval z ostanki. Prehodil je večino romarskih poti, od Kompostele in Rima, vse do Jeruzalema.

Njegovo potovanje, ki ni bilo le fizično, ampak tudi duhovno, je rodilo knjigo z naslovom POTopis. Ni načrtoval vrnitve med ljudi, a ga je prav knjiga vrnila mednje. Zadnja leta tako hodi po Sloveniji in na druženjih predstavlja svojo pot. Knjigo je ilustriral slikar Nikolaj Mašukov in je ni moč dobiti v redni prodaji, na voljo je le na predstavitvah. Naši bralci si jo boste lahko izposodili v knjižnici.

Viljem je vsekakor zelo zanimiv sogovornik, ki s svojim delovanjem želi spodbuditi ljudi, da si prisluhnejo, najdejo svojo pot, kot pravi. Ni nujno, da na enak način, kot jo je on. Nas je pa vsekakor opomnil na našo čudovito pokrajino in navdihnil za sprehod, ki nam bo morda dal misliti.

Nevena Savić

V četrtek, 24. novembra 2022, so v Enoti Ivana Čampa Nova vas odstirali strani knjige Tam med Malo in Véliko goró: Slovstvena folklora Ribniške doline. Knjiga je plod večletnega arhivskega in terenskega raziskovanja bibliotekarja in domoznanca Domna Češarka iz Ribnice. V pogovoru z moderatorko Anđelko Pogorilić sta delila marsikatero iz bogatega nabora legend, povedk in  pravljic, ki jih je Domen leta zbiral  na območju ribniške doline oziroma znotraj meja ribniškega gospostva, katerega naslednici sta današnji občini Ribnica in Sodražica. Pripovedno gradivo bogatijo tudi pričevanja Petračevih z Blok – Marije in Franceta Anzeljc. Učenci OŠ Nova vas, Domen Primožič, Žiga Koščak in Vid Modic, so nato doživeto interpretirali njuni šaljivi povedki Imajo ata puško? in Sv. Štefan je kradel smetano.  

Knjigo bogati tudi zbirka kratkih folklornih žanrov, kot so fraze, kletvice, in pregovori, kar so hudomušnemu čtivu primaknili posamezniki mlajše generacije. Osrednji namen je bil zbrati kronološko najstarejše zgodbe, zato to delo še zdaleč ni zaključeno in se obeta nadaljevanje. Vsebina prve knjige se delno prepleta s pripovedmi iz knjige Andrejeve zgodba avtorice Milene Ožbolt, ki je navzočim na kratko predstavila šegave iz zbadljive pripovedi iz Loške doline. V pogovor se je nazadnje vključil še zbiratelj pripovednega izročila Ilja Popit, ki je obiskovalcem približal knjigo Zverina nam vse požre, folklorne in spominske pripovedi prebivalcev z Blok, Loške doline, Knežje njive, okrog Turjaka, Hočevja, Dobrega Polja, Žlebiča in še kje.

Anđelka Pogorilić

Razstavo je avtor poimenoval Cerkniško jezero: Biser Notranjske in s tem zajel bistveno. Razstava prikazujejo pot od dokumentarne do umetniške fotografije. Na razstavi je 35 fotografij, ki poleg Cerkniškega jezera v vseh letnih časih in odtenkih, prinaša tudi naše očake in nekaj notranjskih krajev. Fotografska roka venomer neutrudno zasleduje dogajanje na jezeru, pa naj si bo to romantični prizor, ki ga prinaša sončni zahod, starožitne prizore drevakov, pomladne motive z veliko modre in zelene, jesenske barve, zimsko belino, ali pa s premiki v abstraktnost, recimo fotografija, poimenovana Luster, na njem plešejo vitke plesalke, ki imajo čipkaste oblekice narejene iz kristalov ledu, nožice iz vejic, ki kot da drobno drsijo po gladini ter opevajo in se veselijo hipnega trenutka življenja, kot se ga radosti tudi Tine Šubic.

Marija Hribar

Foto: Robert Kužnik

Fotograf Tine Šubic navdušil s podobami Cerkniškega jezera skozi fotografski objektiv

Čista pitna voda izziv in priložnost regije

Predvolilni časi zahtevajo bilanco stanja tudi na področju upravljanja z vodo, ki je letos najbolj pereča tema v Loški dolini. Matej Kržič iz društva Dolomitne lutke je 21. oktobra v starotrški knjižnici predstavil rezultate preteklih raziskav in nova dognanja iz leta 2022 na področju podzemnih voda in pitne vode v občini Loška dolina. Številnim obiskovalcem je nazorno predstavil problem s stališča geografa, saj pomanjkanje vode ni le politični in gospodarski problem. Poudaril je, da je treba pri iskanju rešitev sodelovati z različnimi strokovnjaki.

Anđelka Pogorilić

Med 14. in 18. novembrom 2022 knjižnice po vsej Sloveniji praznujemo Teden splošnih knjižnic. V prihajajočih dneh se bodo v knjižnicah zvrstili različnih dogodki, s katerimi želimo nagovoriti vse prebivalce v lokalnih skupnostih, zveste obiskovalce knjižnic, pa tudi tiste, ki v knjižnice ne zahajajo. Rdeča nit letošnjega Tedna in Dneva splošnih knjižnic je povabilo IZVOLITE (V) KNJIŽNICO!  

V Sloveniji so knjižnice dostopne v vseh okoljih, svoje poslanstvo izvajajo v 274 krajevnih enotah in s 13 bibliobusi, ki izvajajo knjižnično dejavnost na 806 postajališčih. Vse enote so skupaj odprte 294.767 ur, kar pomeni 8,4 minute na prebivalca RS oziroma na potencialnega uporabnika knjižnice. Vsako uro odprtosti v prostore splošne knjižnice vstopi v povprečju 22 uporabnikov.

Splošne knjižnice so s tako razvejano knjižnično mrežo najbolj dostopne kulturne ustanove v slovenskem prostoru. Prisotnost knjižnic in knjižničarjev v domačih okoljih prebivalcev je med njimi ustvarilo zaupanje, ki ga uporabniki izkazujejo z redno uporabo storitev knjižnic in z naklonjenostjo do dela knjižničarjev.

Splošne knjižnice imajo pomembno vlogo v življenju vseh  članov družbe, zato povabilo »izvolite v knjižnice in izberite njihove dejavnosti!« velja prav za vsakogar. Za tiste, ki delajo šele prve korake na področju branja in pismenosti in jim knjižničarji posvečajo prav posebno pozornost. Vedoželjnim pomagajo in jih spodbujajo pri ustvarjalnosti, vsem prebivalcem omogočajo uporabo sodobnih tehnologij,  pomagajo pri iskanju informacij in virov v strokovni literaturi, omogočajo vseživljenjsko učenje in  pridobivanje znanja. Za lokalna okolja raziskujejo in varujejo kulturno dediščino ter spoznavajo prebivalce z različnimi avtorji leposlovnih del, ki jih povabijo v svojo sredino.

Namen in poslanstvo splošnih knjižnic je zadovoljiti potrebe in želje naših uporabnikov vseh starosti pri vključevanju v družbo na vseh področjih. Vsaka slovenska občina ima svojo knjižnico, ki ji specifika lokalne skupnosti vdahne njej lastnega duha. Tako tudi celotno slovensko splošno knjižničarstvo odraža duha naroda in mu sočasno odpira druge svetove, s tem pa nove možnosti. Pestrost vsebin v knjižnicah omogoča raznolikost njihovih poslanstev, ki na široko odpirajo podlage za razvoj posameznika in ustvarjajo pogoje za njegovo tvorno vključevanje v družbo.

Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic, je ob tem povedala: »Knjižnice so zaupanja vreden svet v malem, ker hranijo in omogočajo dostop do duha in znanja vsega človeštva. So poslednja oaza človečnosti. Živimo in delamo v času, ko je zaupanje vrednota, ki izginja, knjižnice pa se jo trudijo ohranjati in s tem omogočajo možnosti za prihodnost. Zato je pomembno, izvoliti oziroma izbrati knjižnico!»

Teden splošnih knjižnic se bo v petek, 18. 11. 2022 zaključil z Dnevom splošnih knjižnic v Krškem. Na ta dan bodo podeljene nagrade Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte, ki na poseben in inovativen način zbližujejo knjige in bralce, ter nagrade za tiste knjižničarje, ki bralcem kvalitetno pripovedujejo  o knjigah na portalu Dobreknjige.si . Nagrajence in njihove projekte  bomo na ta dan podrobneje predstavili na dogodku, objavljenem na spletni strani https://www.knjiznice.si/.

V petek, 14. oktobra, so v starotrški knjižnici gostili pisatelja Lenarta Zajca, ki je obiskovalcem predstavil svoj zadnji roman Odred. Gre za preplet literarne fikcije in zgodovinskih dejstev, pri pisanju pa se je avtor delno opiral na avtobiografijo Staneta Semiča Dakija Najboljši so padli.

Z literarnim dogodkom so počastili občinski praznik Občine Loška dolina, ki ga obeležujejo v spomin na upor, na zmago proti okupatorju, ko je skupina organiziranih upornikov, ki ji je vodil poveljnik Ljubo Šercer, 19. oktobra 1941, napadla italijansko posadko v Ložu. Napad v Ložu je Zajc brez politiziranja podrobno opisal v prvem delu, ki zajema dogajanje v Ljubljanski pokrajini od spomladi 1941 pa do januarja 1942. Druga knjiga, ki je tik pred izidom,  bo nadaljevala zgodbo poleti 1942 in se zaključila s kapitulacijo Italije in uničenjem slovenskih četnikov v Grčaricah. Tretja knjiga pa se bo začela z zaključnimi boji okrog Ljubljane in vkorakanjem osvobodilne vojske v Ljubljano ter nesrečnimi dogodki, ki so sledili po zaključeni vojni.

Rdečo nit predstavitve je vodil prof. dr. Marko Lah – Špelin iz Loža, ki je skozi vezno besedilo nanizal utrinke iz knjige pa tudi konstruktivne ideje in misli,  ki so se mu porodile ob prebiranju romana.

Odlomke iz romana je interpretirala Zala Žnidaršič.

Uvodni in sklepni del nagovora prireditve je pripravila knjižničarka Anđelka Pogorilić.

Anđelka Pogorilić