V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica je do 25. avgusta 2023 na ogled likovna razstava Vojka Hrena z naslovom Tihi nasmehi narave. Od zadovoljstva ob čutnem likovnem izrazu in umetniških stvaritvah pa se je smejalo tudi obiskovalcem. V torek, 20. junija 2023, so si razstavo premierno ogledali. Ljubiteljskega slikarja Vojka Hrena je predstavila profesorica likovne umetnosti mag. Teja Tegelj. Na harmoniko je zaigral učenec cerkniške glasbene šole Paskal Dokler.
Torek, 13. junij 2023, ni bil nesrečen dan. Vraža, da trinajstica nesrečo prinaša, ni držala, saj je v grahovski vrtec pripeljala Anito Leskovec iz Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, ki je v dveh pravljičnih srečanjih za male bralce pripravila zaključek ob koncu projekta Palček Bralček. Za najmlajše iz skupine »Muce«, stare od dveh do treh let, je bilo druženje s knjigami krajše, a polno zanimivih slikaniških odkritij, starejši skupini otrok, »Pingvinčki« in »Ptički«, stari od treh do šestih let, pa sta odkrivanje pravljičnega sveta iz knjižničarkinega cekarja obogatili z iskrivimi, radovednimi in ukaželjnimi razmišljanji ter podoživljanjem prebranih knjig. V skupini »Ptički« so prebirali tudi Anitine zgodbice »Lisičke«, ki so pri Mladinski knjigi v zbirki Čebelica izšle leta 2021, leta 2022 pa prejele znak »zlata hruška«, in ob tem opravili še domačo nalogo. Podobno kot male lisičke v slikanici, so pekli palačinke, se odpravili na sprehod in iskali pare opranih nogavičk. Lepo je, ko drug drugega osrečimo s kakim prijaznim presenečenjem in 13. junij je bil eden izmed takih dni. Ko zgodbice med otroci oživijo čisto zares, je občutek prav prazničen. Praznično pa je bilo tudi slovo. Po poslušanju koncerta, ki so ga pripravile gozdne živali v zgodbici, so otroci (škoda, da so norice njihovo število kar razpolovile) prejeli priznanje in se zadovoljnih obrazov odpravili novim dogodivščinam naproti. O, da bi jih bilo obilo in da med njimi ne bi zmanjkalo dobrih zgodb Palčka Bralčka!
besedilo: Anita Leskovec
foto: arhiv KJUC
Pred kratkim je naša knjižničarka Anita Leskovec izdala novo zbirko ugank za otroke, tokrat jih je likovno opremila ilustratorka Marta Bartolj.
Klekljarski poklon stoletni lipi na Placu
Že od nekdaj je bila lipa ne le na Slovenskem simbol prijateljstva. Zasajena na vaških trgih je bila središče vaškega življenja, kjer so se zbirali, se pogovarjali in tudi odločali o pomembnih stvareh. In tako je tudi še danes, pod cerkniško lipo na Placu se še vedno odvijajo kulturni dogodki.
Klekljarska sekcija KD Rak Rakek, ki deluje že od leta 2003 in je letos praznovala okrogel jubilej s tradicionalno razstavo Prvih 20 let, si je pod vodstvom mentorice Zmage Raljevič že pred tremi leti zadala projekt sklekljati 100 lipovih listkov, povezanih v drevo, kot poklon simbolu slovenstva, ki na Placu nasproti knjižnice raste že sto let.
Za 100 klekljanih lipovih listkov in cvetk je 24 klekljaric opravilo 450 ur prostovoljnega dela, oziroma po oceni skupno kar 500 ur. Papirc, vzorčno predlogo, po kateri so klekljale, sta narisali Zmaga Raljevič in Tadeja Vrenko, drevo pa sta naredili klekljarici Jasna Kočevar Nared in Sara Pustavrh. Za listke, povezane v drevo, so na koncu poskrbele Zmaga Raljevič, Tadeja Vrenko, Vida Ferfila in Jasna Kočevar Nared. Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in vse enote imajo vedno na stežaj odprta vrata, da klekljarice predstavljajo svoje unikatne izdelke, drevo s 100 lipovimi listki pa je našlo svoj stalni dom v neposredni bližini lepo rastoče lipe, ki so jo naši predniki zasadili pred stotimi leti.
Vesna Telič Kovač
Junija sta se predstavnici iz Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica (KJUC) udeležili mednarodnega srečanja domoznancev, ki ga je organizirala Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v sodelovanju s Sekcijo za domoznanstvo ter kulturno dediščino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije.
Direktorica KJUC Marija Hribar je predstavila domoznanski oddelek KJUC, ki deluje od leta 1992, ko je začel načrtno zbirati, obdelovati, tudi članke iz periodičnega tiska, hraniti in posredovati domoznansko gradivo s področja treh notranjskih občin Cerknice, Loške doline in Blok. Zbirka vsebuje: knjige, časopise, rokopise, notno, kartografsko in slikovno gradivo, video, zvočne posnetke, drobni tisk (prospekti, plakati, vabila), diplome, disertacije, raziskovalne naloge, brošure, kataloge … arhive posameznih društev, organizacij, družin, posameznikov. V razmeroma kratkem času, od leta 2007 do 2017, je knjižnica pridobila tudi dragoceno antikvarno gradivo, v katerem so omenjeni notranjski kraji in ljudje od 16. stoletja naprej. Predstavljena je bila tudi publicistična dejavnost, saj knjižnica skupaj z založbo Maks Viktor uspešno prevaja in izdaja krasoslovna dela iz 18. stoletja. Leta 2017 sta bili domoznanska zbirka KJUC in osebno knjižnico Jožeta Udoviča razglašeni za kulturna spomenika lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 62/17). Leta 2019 je bil odprt prizidek, v katerem je dobil nove prostore arhiv domoznanskega oddelka.
Strokovna sodelavka na domoznanskem oddelku Katarina Skuk je predstavila spletni portal eNotranjska, vzpostavljen leta 2022. Leksikon je delo Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, Notranjskega regijskega parka in Občine Cerknica oziroma sodelavcev občinskega glasila Slivniški pogledi. Portal je razdeljen na štiri velike sklope: Kraji v občini Cerknica, Narava, Dediščina, Arhivi.
Marija Hribar
Čestitke Valentinu Šubicu – prejemniku občinskega priznanja srebrni taborski znak
Če ob sprehodu po jezeru ali ostalih lepotah, ki nas obdajajo, koga srečamo, je to zagotovo domačin, Cerkničan Valentin Šubic, Tine po domače. Tine, ki se v naravo nikoli ne poda brez fotografskega aparata, je svoj hobi in predvsem skriti talent odkril pri petdesetih, od takrat je fotoaparat, poleg žene Majde, njegov življenjski sopotnik.
Od vedno vesele narave je že v mladih letih sodeloval pri pustnem karnevalu in se ukvarjal s športom, predvsem z nogometom in ribičijo. Zaradi poškodbe je prenehal tekati po zelenici, še vedno pa je zelo dejaven član Ribiške družine Cerknica, ne le kot navdušen ribič, ampak tudi kot reševalec v obdobjih, ko jezero začne presihati in ribiči lovijo ure in minute za reševanje rib. Jezeru, ki mu sledi od prvih kapljic, pretakanja v potoke in nenazadnje v širne vode, ki zalijejo kraško polje, s svojim budnim fotografskim očesom 365 dni na leto izkazuje poklon in spoštovanje. Jezero je njegov najljubši motiv, zatočišče in neskromno ga poimenuje biser Notranjske, kakor je naslovil tudi svojo samostojno razstavo lani novembra v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica. V domačem kraju je javnosti predstavil izbor petintridesetih fotografij, ki se jih je od leta 2008, odkar fotografira, nabralo že v štirimestnem številu. Umetniški fotografiji pa Tine v veliki meri ob bok postavlja tudi dokumentarno. Popolnoma prostovoljno in vedno dobre volje je prisoten na kulturnih, športnih in ostalih prireditvah v cerkniški občini, svoje foto dokumente časa objavlja tako na spletu kot v tiskanih medijih, nezanemarljiva pa je njegova odzivnost in hitrost, saj so njegove foto zgodbe objavljene tik po zaključku dogodka ali celo že, ko le-ta še traja.
Razstava v cerkniški knjižnici ni bila njegova prva samostojna, saj je v fotografski objektiv ujete lepote Notranjske že leta 2019 delil z obiskovalci v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani.
Tine Šubic na področju Občine Cerknica redno sodeluje z akterji na področju kulture, športa, turizma in vseh ostalih dejavnosti (Občina Cerknica, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, Ribiška družina Cerknica, Kulturni dom Cerknica, KD Godba Cerknica, Notranjski študentski klub, NK Cerknica, KK Cerknica, Pustno društvo Cerknica …) in tako s svojo fotografijo promovira delovanje društev, klubov, javnih zavodov in vseh, ki se trudijo v občini pustiti pečat. Tine ga vsakodnevno, že vrsto let, pušča s svojo fotografijo.
Foto Ljubo Vukelič
Hospickafe v cerkniški knjižnici
Konec maja se je v knjižnici predstavilo Slovensko društvo Hospic – območni odbor Primorsko –Notranjska, ki je eden od desetih območnih odborov po Sloveniji. Po glasbeni točki je predsednik območnega odbora Ernest Margon predstavil program društva: spremljanje umirajočih bolnikov in njihovih svojcev, žalovanje, detabuizacija smrti ter prostovoljstvo. Osrednja tema cerkniškega dogodka je bila Skrb za svojca z demenco v domačem okolju z gostjama Alenko Veber in voditeljico Ireno Margon, soustanoviteljico in dolgoletno predsednico pivškega Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa. Dogodek so oblikovali tudi prostovoljci društva Hospic.
Marija Hribar
Sledi Alenke Veber
Na enem izmed majskih večerov v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica smo se srečali tudi z Alenko Veber, ki je skupaj z voditeljico večera Vanjo Debevec predstavila svojo najnovejšo knjigo Sledi: 61 babjepolskih odkruškov. Knjiga, posvečena mami Frančiški, vsebuje duhovne misli, ki so bile predvajane na Radiu Slovenija. V zadnjem odkrušku je Alenka zapisala: »Navkljub moji šibkosti vsak dan znova, jutro za jutrom navijem niti na statve in gonim življenje naprej. Niti, ki se strgajo, zategnem skupaj. Le tako lahko tkem naprej.«
Knjiga, ki je izšla v 1000 izvodih, je oblikovno, tehnično in tiskarsko dovršen, lep izdelek.
Marija Hribar
Predavanje o zgodovini šolstva na Blokah
V začetku aprila se je v novovaški knjižnici odvilo zgodovinsko predavanje o razvoju šolstva na Blokah. Direktor Slovenskega šolskega muzeja, mag. Stane Okoliš, je številnim obiskovalcem predstavil najstarejše vire o začetkih šolskega pouka na Blokah. Spregovoril je o nastajanju državnega šolskega sistema in v tem okviru prizadevanja šolskih oblasti, da razširijo šolsko mrežo in uresničijo splošno šolsko obveznost. Navzočim je približal uvajanje šolske zakonodaje in njene spremembe do ustanovitve šole pri Sv. Trojici in pri Sv. Duhu ter se osredotočil na predstavitev razvoja šole pri Fari (Blokah) do postavitve nove šole leta 1911. Sloveniji. Bogato predavanje je podkrepil s slikovnim gradivom iz arhivov šolskega muzeja.
V nadaljevanju večera je Franc Hiti ubesedil svoje spomine o šoli pri Sv. Trojici in Sv. Duhu. Pripravil je tudi dovolj fotografij, ki so pri mnogih obiskovalcih utrnile prijetne spomine na čase preživete v šolskih klopeh. Za raziskovanje zgodovine posameznih šol je preučil nešteto kronik, dokumentov, zapisov in zbornikov ter zgodovinske vire. Zapise je predhodno objavil v Bloškem koraku.
Besedilo: Anđelka Pogorilić
Foto: Martina Zakrajšek
V torek, 18. aprila 2023, so se v starotrški knjižnici podali na potovanje z Viktorijo Kante, knjižničarko iz Ajdovščine. Na slikovno bogatem predavanju je predstavila neprecenljivo izkušnjo, ki so jo kot družina doživeli na Caminu – Jakobovi poti v Santiago de Compostelo. Špansko ime poti je El Camino de Santiago in je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do svetišča svetega Jakoba v Composteli. Najbolj znana Jakobova pot, ki poteka po severni Španiji, je francoska pot oz. Camino Frances. Veliko je bilo že napisanega o tej najbolj znani romarski poti, po kateri je hodilo že milijone ljudi, toda vsak, ki se poda na pot, jo doživi drugače. Viktorija je bila na Caminu petkrat, saj tudi zanjo velja rek – enkrat romar, za vedno romar. Njeno prvo romanje je bilo po Caminu Frances. Že čez dve leti se ji je na portugalski poti pridružil še mož. Obema je Camino prirasel k srcu, zato sta leta 2018 prvič tja odpeljala tudi tri njune otroke. Skupaj so prehodili približno 250 kilometrov angleške poti – Camino Ingles. Najstnikom je bila izkušnja izredno všeč, tako so se julija lani odpravili na severno pot – Camino del Norte, ki velja za najzahtevnejšo, najbolj hribovito romarsko pot in hkrati pot z najlepšimi razgledi na morje. Skupaj so prehodili skoraj 400 kilometrov. Še toliko jih čaka do cilja v Santiagu. Obiskovalci so se lahko prepričali, da je prehoditi po 20 km in več dan za dnem, v vročini, mrazu ali dežju, vse prej kot enostavno. Gotovo pa pomagajo vztrajnost, premišljeno izbrana oprema, humor ter podpora ljudi, ki jih srečujejo na poteh.
Anđelka Pogorilić
