V knjižnici v Starem trgu so člani Notranjskega domoljubnega društva generala Rudolfa Maistra pripravili učno uro za učence 8. razreda OŠ heroja Janeza Hribarja. V uvodu je dolgoletni član društva David Kavčič predstavil njegovo poslanstvo, ki temelji na ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra ter na spodbujanju domoljubne zavesti in poznavanja slovenske zgodovine, zlasti v notranjskem prostoru. Društvo ima svoje korenine tudi na Uncu, kjer že vrsto let z različnimi spominskimi prireditvami, razstavami in predavanji skrbi za živo dediščino Maistrovega časa in pomena.

Avtor dokumentarne razstave Rakek in Unec generala Rudolfa Maistra – drugi, a vendar pravi dom, mag. Franc Perko, je učencem predstavil Maistrovo življenjsko pot, njegovo delo in njegov pomen za Notranjsko ter celotno Slovenijo – od otroških let do odločilnih bojev za slovensko severno mejo. Učence je posebej pritegnilo njegovo delovanje v domačem okolju, predvsem obdobje med letoma 1921 in 1923, ko je bil Rudolf Maister predsednik razmejitvene komisije na meji med Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo, kot jo je določila rapalska mirovna pogodba, podpisana 12. novembra 1920. Razmejitvena črta med Mangartom na severozahodu in Reko na jugovzhodu je potekala tudi v neposredni bližini gradu Snežnik, kjer je general Maister v času svojega mandata prebival. Bivalne in delovne prostore si je uredil v drugem nadstropju gradu. Lastnik posestva in gradu, Hermann von Schöenburg-Waldenburg, ga je v svojih spominih opisal izrazito kritično: »Končno sem v poletju 1920 dobil dovoljenje, da sem lahko prišel na Snežnik, toda samo kot gost vlade.« […] »Med mojim prvim obiskom na Snežniku je bil grad do vrha napolnjen s člani vojaške komisije za določitev meje, deloma tudi z njihovimi ženami. Na čelu komisije je stal zloglasen »general« Maister, hijena Mariborska.« […]

Učna ura, ki je potekala 30. januarja, je učencem ponudila vpogled v manj znan del lokalne zgodovine ter jim omogočila, da so zgodovinske dogodke povezali s prostorom, v katerem živijo. Predstavitev je prispevala k boljšemu razumevanju vloge Rudolfa Maistra in pomena njegovega delovanja za Notranjsko in širši slovenski prostor.

Besedilo in foto: Anđelka Pogorilić

V Enoti Maričke Žnidaršič Stari trg pri Ložu smo pred kratkim odprli vrata evropskim vzgojno-izobraževalnim izkušnjam in svežim idejam. Gostili smo predstavitev projekta Z roko v roki v poučni digisvet, ki poteka v okviru programa Erasmus+ in povezuje vrtce, šole ter lokalno skupnost s ciljem sodobnega, kakovostnega poučevanja. Projekt s premišljeno rabo digitalnih orodij odgovarja na izzive časa, v katerem digitalni svet vse bolj postaja naravni del otroškega vsakdana.

Članice projektne skupine iz Osnovne šole heroja Janeza Hribarja in Vrtca Polhek so obiskovalce popeljale na pravo evropsko popotovanje. Njihove poti so jih vodile od sončne Malte in zgodovinskega Krfa, prek baltskih držav Litve, Latvije in Estonije, pa vse do kulturno bogatih Firenc, živahne Budimpešte in barvite Valencie. Zgodbe s teh poti, zbrane tudi v glasilu Obrh, so polne zanimivih opažanj in dragocenih spoznanj, ki jih danes že uspešno prenašajo v vsakdanjo prakso domačega vrtca in šole. Skozi zgodbe udeleženk so lahko obiskovalci slišali, kako pomembno je, da otroci digitalni svet uporabljajo premišljeno, ustvarjalno in odgovorno. Posebno pozornost so namenile predstavitvi vzgojno-izobraževalnih sistemov posameznih držav. V baltskih državah sta jih navdušila poudarek na samostojnosti otrok in zaupanje v njihove zmožnosti. Že najmlajši tam pripravljajo pogrinjke, pospravljajo prostore in skrbijo za svojo malico. Marsikje so vrtci brezplačni, starši plačujejo le stroške prehrane. Otroci veliko časa preživijo zunaj – ne le na vrtčevskem igrišču, temveč tudi v muzejih, parkih in naravi, ponekod pa imajo celo možnost prespati v vrtcih.

Predstavnice so izpostavile tudi dobre prakse iz Grčije in Madžarske, kjer vrtce v celoti financira država. Ob primerjavah pa so z zadovoljstvom poudarile, da se lahko tudi doma upravičeno pohvalimo: slovenske vrtce in šole odlikujejo kakovostne igrače, sodobna oprema ter predvsem strokovni vzgojitelji in učitelji.

Projekt Z roko v roki v poučni digisvet je udeležencem ponudil dragocene vpoglede v evropske vzgojno-izobraževalne prakse, okrepil medkulturne povezave ter spodbudil izmenjavo idej, ki jih naše strokovne delavke že uspešno prenašajo v domače okolje.

Besedilo in foto: Anđelka Pogorilić

KAROLINA UMETNINA PREDSTAVLJA SVOJE STRIPE V CERKNICI

Marjan Olenik, za prijatelje Gurka je dolgoletni član KD Rak Rakek, kjer deluje v likovni sekciji. V zadnjih letih je v rakovški knjižnici predstavljal svoja likovna dela in pripravil nekaj potopisnih predavanj.

Marjan se že od rane mladosti preizkuša v številnih dejavnostih. Je alpinist, planinski vodnik, alpinistični inštruktor, popotnik, turistični vodnik, čebelar, jamar, jadralni padalec, slikar, fotograf, raziskovalec, ekolog, konjenik, etnolog, humanitarec in še bi lahko naštevali.

Osvojil je številne domače, evropske in svetovne vrhove. Lansko leto je bil tudi na trekingu in obisku baznega tabora pod goro Makalu v Nepalu. Obisk ni bil naključen, saj je leto 2025 obeležilo 50 let od enega največjih dosežkov slovenskega alpinizma: vzpona na 8485 metrov visoki Makalu, peto najvišjo goro sveta. Takrat je kot mlad alpinist v podporni skupini spremljal legendarno odpravo.

Je prejemnik številnih priznanj in nagrad, med drugimi tudi najvišjega priznanja Planinske zveze Slovenije za leto 2020. Nagrajen je za dolgoletno predano delo v Planinskem društvu Sežana na področju planinstva in alpinizma.

Njegova predavanja so zanimiva za širši krog ljudi, ne le alpiniste. Marjan vloži veliko dela tudi v pripravo projekcij, saj na vsakem potovanju naredi tudi do pet tisoč fotografij.

Na odpravah in potovanjih ima rad pristen stik z deželo, zato naveže stike z domačini, še posebej v revnejših državah. S svojim delovanjem kot prostovoljec zbira sredstva in podpira mnoge šole, vrtce ter skupnosti obiskanih dežel.

Njegovi potopisi so nam doslej predstavili Nepal, ostale dežele pod Himalajo, Etiopijo, Peru, Mjanmar, Tenerife, Tadžikistan in nazadnje, 15. decembra tudi Portugalsko in Azore.

Nevena Savić

Foto: Ljubo Vukelič

Legendarni slovenski alpinist, himalajec, gorski reševalec in gorski vodnik Viki Grošelj je na prireditvi v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica predstavil knjigo Makalu, 8484 m: prvi slovenski osemtisočak in čas po njem, izdano ob 50-letnici vzpona. Viki Grošelj je bil najmlajši član odprave, ki je preplezala novo, prvenstveno smer. Vodja tedanje odprave je bil Aleš Kunaver z največ izkušnjami v Himalaji. Grošelj je sodeloval na več kot tridesetih odpravah v izvenevropska gorstva. V Himalaji je opravil enajst vzponov na vrhove desetih od štirinajstih osemtisočakov. Na vse vrhove razen na Makalu, Everest in Kangčendzengo je splezal brez uporabe dodatnega kisika. Povzpel se je na vse najvišje vrhove kontinentov. Ena izmed prelomnic je bil tudi njegov prvi slovenski smučarki spust z vrha ČO Oj, 8201 m, presmučan brez uporabe dodatnega kisika.

Na predstavitvi se je spominjal svojih soplezalcev, živih in preminulih (Ante Bućan, Nejc Zaplotnik, Jože Rozman, Aleš Kunaver, Stane Belak Šrauf, Boštjan Kekec …)

Od leta 2015, ko je v je v Nepalu doživel katastrofalni potres, vodi humanitarno akcijo za pomoč Nepalcem. Grošelj je povedal: »Na svojih številnih potovanjih po svetu sem opazil, da so prebivalci v deželah, kjer je življenje zelo težko, veliko bolj solidarni kot drugod. Pripravljeni so dati vse.«

Marija Hribar

foto Tine Šubic

Zaključek Bralnih požiralnikov z Alenom Steržajem

Sredi decembra se je sklenila že tretja sezona bralne značke za mlade in odrasle. V Bralnih požiralnikih, kot smo poimenovali projekt, ki poteka od 8. februarja do 3. decembra, je v preteklem letu sodelovalo največ bralk in bralcev doslej. Kar 113 jih je pravočasno oddalo bralne kartončke, na katere so zapisali naslove petih knjig, ki so jih lahko med letom izbrali z bralnega seznama stotih naslovov slovenskega in tujega leposlovja, večina pa jih je pripisala še svojo misel o prebranih delih ali prepisala citat iz knjige. Udeležence bralne značke smo 16. decembra povabili na že tradicionalno zaključno prireditev v cerkniško knjižnico, na dogodku so prejeli priznanje in nagrado z logotipom projekta, najbrž največja nagrada pa je vedno srečanje in pogovor z gostom večera. Prvo leto je bil to Jernej Dirnbek – Dimek iz skupine Mi2, leta 2024 Drago Mislej – Mef, tokrat pa se je Vesna Telič Kovač pogovarjala s prav tako glasbenikom in tudi piscem Alenom Steržajem, ki že po priimku sodeč izvira z Notranjske. Bas kitarist skupine Big Foot Mama in avtor številnih skladb popularne zasedbe, pri kateri je že od  njenega nastanka, je namreč zgodnja otroška leta preživel na Rakeku. Steržaj, ki od leta 1981 živi v Ljubljani, je na pogovornem večeru predstavil svojo novo knjigo, svojevrsten potopis Gora ni zadeta (Zadet je, kdor gre gor). Kljub temu, da je naslov parafraza znanega hribovskega reka, se knjiga ne uvršča med gorniško literaturo, vseeno pa je bil Alen najbrž višje kot marsikateri alpinist, saj je v knjigi strnil svoja tri desetletja dolga popotovanja, tudi po Himalaji in Tibetu. V pogovoru in ob fotografijah je nanizal vtise, spomine in spoznanje, da ni vedno le ena pot prava in edina. Kar je v Sloveniji in tudi v Evropi vsakdanje, je mogoče na drugem koncu sveta nenavadno. In tisto, kar je stotine kilometrov daleč običajno, zmede nas, ki mislimo, da živimo edino pravilno. Kaj sploh je pravilno in da potovanje na drugi konec sveta zares ne vodi na konec sveta. Duhovito, poučno in osupljivo branje za vse, ki si in ki si ne upajo. Pa si ti normalen?! je Alena na začetku večera povprašala Vesna, malo tudi zato, ker je pred desetimi leti svoj literarni prvenec, zbirko kratkih zgodb malega človeka naslovil Pa ste vi normalni?!

Nov bralni seznam bomo razkrili na Prešernov dan, saj je slogan naše bralne značke prešerno s knjigo do ta veselega dne.

Besedilo: Vesna Telič Kovač
Foto: Ljubo Vukelič

Zbirnik jan 2026