bodo kamni govorili

Rastlina je sveta, od korenin do cveta

Novice

Rastlina je sveta, od korenin do cveta

Etnologinja Vlasta Mlakar je v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica predstavila knjigo Rastlina je sveta, od korenin do cveta, s podnaslovom Tradicionalno znanje o rastlinskem svetu na Slovenskem. Tisočletno znanje so naši predniki skrbno varovali, dopolnjevali in predajali iz roda v rod. Delo je razdeljeno na več sklopov: Gozd – vir hrane, zakladnica lesa in (ne)varno zavetje, Kulturno-gospodarska uporaba rastlin za človekovo prehrano, za prehrano domačih živali in hrana kot zdravilo, Ljudska medicina in znanje o rastlinstvu, Rastline za osebno nego, rastlinska barvila in okrasne rastline, Vloga rastlin od pomladi do zime – od rojstva do smrti. Dr. Janez Bogataj je v uvodu zapisal, »da knjiga umešča naša razmišljanja in tudi naša dejanja k naravnanosti, kjer sobivanje živih bitij, torej človeka, živali in rastlin, ustvarja najbolj pozitivne in naravne oblike kakovosti vsakdanjikov in praznikov.«

Marija Hribar

 

20220425_095837

Ježki s palčkom Bralčkom na obisku v rakovški knjižnici

Novice
V rakovško knjižnico so v ponedeljek, 25. aprila 2022 z vzgojiteljico Ljubo prišli najmlajši Ježki, ki sta jih spremljali pomočnica Neža in dijakinja Kaja, ki v Vrtcu Martin Krpan Cerknica opravlja prakso.
 
Domov so odnesli pobarvanke in neprecenljive izkušnje prvih stikov s knjigam. Knjižničarki pa so poklonili palčka Bralčka, ki jih bo veselo pozdravil ob njihovem naslednjem obisku knjižnice. 
VTK
TISK_A5-natecaj_2022-1www

ZGODBE MOJEGA KRAJA: Kako smo se nekoč zabavali – natečaj za najboljšo zgodbo

Novice

Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica in ostalimi knjižnicami Osrednjeslovenske regije pripravlja natečaj za najboljšo zgodbo z naslovom Zgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoč zabavali, ki bo potekal od 1. marca do 1. septembra 2022.

Če ste dopolnili 60 let in radi pišete, vas vabimo, da nam do 1. septembra 2022 pošljete kratko, resnično zgodbo povezano s spomini na kakršno koli obliko zabave v vašem kraju ali drugod po Sloveniji. Morda se spominjate sami ali pa je vašo pozornost vzbudila zanimiva pripoved, stare fotografije, zapiski. Zaželeno je, da priložite tudi kakšno fotografijo, povezano z zgodbo, ni pa pogoj za sodelovanje. Sodelujete lahko le z eno zgodbo, ki naj bo napisana v slovenskem jeziku in naj ne presega 1.600 besed. Oddate jo lahko tipkano ali v elektronski obliki. Zgodbe pošljite po pošti na naslov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za natečaj Zgodbe mojega kraja« ali po elektronski pošti na mojkraj@mklj.si, ter hkrati posredujte ime in priimek avtorja zgodbe, leto rojstva, stalni naslov, morebitni e-naslov in telefonsko številko. Prispevke bo v septembru 2022 ocenjevala žirija in izbrala deset najboljših, ki bodo nagrajeni in objavljeni na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana (www.mklj.si) in na portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra (www.kamra.si). Prva tri najboljša dela bodo posebej nagrajena:
 
1. nagrada: bon za voden ogled Po poti Cankarjeve mladosti na Vrhniki
2. nagrada: letna karta za obisk Živalskega vrta Ljubljana
3. nagrada: 2 vstopnici za obisk Arboretuma Volčji Potok
 
Preostalih sedem nagrajencev bo prejelo darilni paket Odgovorne trgovine Natura.
 
Pravila in pogoje sodelovanja boste našli na spletni strani Mestne Knjižnice Ljubljana www.mklj.si ter na promocijskih letakih za natečaj. Za dodatne informacije pokličite na 01 308 56 21 ali pišite na e-naslov mojkraj@mklj.si .
Natečaj so podprli: Arboretum Volčji Potok, Odgovorna trgovina Natura, Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Živalski vrt Ljubljana.
osnova-copy

KJUC na YouTube kanalu

Novice

Na YouTube kanalu knjižnice si lahko ogledate več posnetkov, naslovljenih Minute za pravljico, v katerih smo vam knjižničarke in knjižničar prebirale in pripovedovale pesnice in zgodbe iz bogate ljudske malhe. Na svoj način pa smo se poklonili tudi Andersenu ob mednarodnem dnevu knjig za otroke in Josipu Jurčiču, ki je z obletnicami zaznamoval preteklo leto.

YT KJUC

poun-kufr-logo-1-500px

Poun kufr – notranjsko narečje povezuje generacije

Novice

Poun kufr – notranjsko narečje povezuje generacije

Akronim: Poun kufr

V letu 2022 v partnerstvu Zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Jezerski hram, Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, Zavoda Oron ter Društva dolomitne lutke pričenjamo nov projekt.  

Predmet operacije je vzpostavitev nove storitve/produkta – spletnega slovarja narečnih izrazov območja Las Notranjska, ki smo ga poimenovali POUN KUFR. Preko izvedbe raziskave o narečnih izrazih na območju urbanih območji Las Notranjska in primerne slikovne, zvokovne (izgovorjava), video obdelave ter preko analize sekundarnih virov, izvedbe najrazličnejših dogodkov in priprave novih programov bomo aktivirali ciljne skupine in dosegli skupen rezultat – to je spletni slovar narečnih izrazov Las Notranjska.

Vzpodbujamo medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje ter nadgradnjo obstoječe ponudbe programov in storitev s poudarkov na vključevanju ranljivih skupin v urbanih območjih.

Slovenija je sicer majhna dežela, a zelo raznolika. Njena raznolikost se kaže tudi v slovenskem jeziku, ki se ponaša s številnimi narečji. V narečjih se odražajo posebnosti slovenskih pokrajin, njihova kultura,  jezikovna, pa tudi etnološka dediščina. Slovenščina je med slovanskimi jeziki najbolj narečno razčlenjena, saj pozna okoli 50 narečij, ki se združujejo v sedem narečnih skupin: gorenjsko, dolenjsko, štajersko, panonsko, koroško, primorsko in rovtarsko. Območje Las Notranjska sodi v dolenjsko narečno skupino.

Narečja, kot izrazi, predstavljajo našo nesnovno kulturno dediščino. Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine opredeljuje nesnovno dediščino kot » prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezani orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Skupnosti in skupine nesnovno kulturno dediščino, preneseno iz roda v rod, nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. Nesnovna dediščina zagotavlja občutek za identiteto in povezanost s prejšnjimi generacijami, s čimer spodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti.

Pomembno je, da se kot Notranjci zavedamo posebnosti našega narečja, jih spoštujemo in ohranjamo. Narečne besede iz področja LAS (Loška dolina, Bloke in Cerknica) zaradi sprememb v družbi hitro izginjajo, pomemben vzrok je tudi zapostavljen element sodelovanja med generacijami. Posamezniki se sicer trudijo in peščico narečnih izrazov tu ali tam zapišejo, nimamo pa na celotnem območju LAS enovite baze narečnih izrazov. Prav iz tega razloga smo vzpostavili partnerstvo, ki bo v okviru pričujočega projekta vzpostavilo spletni slovar narečnih izrazov območja Las Notranjska, ki smo ga poimenovali POUN KUFR.S postavitvijo slovarja narečnih izrazov bomo zagotovili enotno – »živo« lokacijo, kjer se bodo narečne besede zbirale na enem mestu za celotno območje Notranjske. Nov spletni slovar narečnih izrazov bo vzpostavljen na spletni strani Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica.

Trajanje projekta:
1.1.2022 do 31.3.2023.

Partnerji projekta:

Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Jezerski hram
Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zavod Oron – zavod za obveščanje, raziskovanje in načrtovanje
Društvo dolomitne lutke

Rezultati projekta:

SPLETNI SLOVAR NAREČNIH IZRAZOV
vzpostavljena nova spletna platforma, identificiranih 400 gesel/izrazov
NOVI PROGRAMI
pohod po notranjski s polnim kufrom narečnih besed, oblačila iz babičinega kufra – oblačilna tradicija notranjske
DOGODKI ZA CILJNE SKUPINE
čajanke, natečaj, kviz, razstava, pilotne izvedbe novih programov

Vrednost projekta:

39.997,24 eur

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Logo-Presernovega-sklada_900x600-v2__FitWzk4MCw5ODAsIjE0YTg3ZTU5MTQiXQ

Anja Štefan, nagrajenka Prešernovega sklada leta 2022

Novice

 

V skladu z odločitvijo in sklepi Upravnega odbora Prešernovega sklada prejmejo nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pesnica in pisateljica ANJA ŠTEFAN za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica

Pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan je v slovenskem literarnem prostoru prisotna več kot petindvajset let. Njene priredbe ljudskih pravljic in avtorska dela so že vstopila v kanonizirano zakladnico slovenskih besedil, ki presegajo okvir literature za otroke. O tem, da imajo trajno vrednost, pričajo številni ponatisi in prevodi.

Slovstvena folklora je najstarejša in najbolj prvinska oblika govorjenega jezika ter steber narodove kulturne dediščine. Kakovosten prenos iz pristnega zapisa zmore le nekdo, ki pozna zakonitosti ustnega in pisnega izročila. Anja Štefan s pretanjenim čutom nadaljuje in nadgrajuje delo starejših folkloristov. Z zbirko Tristo zajcev se je poklonila stoti obletnici rojstva Milka Matičetovega, v njej je po njegovih zvočnih in rokopisnih zapisih s terena priredila 44 slovenskih pravljic, ki bi bile sicer izgubljene oziroma dostopne le ozkemu krogu poznavalcev. Anja Štefan je iz ohranjenih zapisov zgradila jezikovne umetnine, ki še vedno vsebujejo prvine ljudskosti.

V pesniški zbirki Imam zelene čeveljčke, ki jo je ustvarila z ilustratorko Jelko Reichman, v popolnem pesniškem ritmu in melodiji nagovarja mlade in odrasle bralce, da lahko prek izčiščenih podob in mojstrsko izbrušenih verzov opazujemo različne odtenke sveta.

Pravljico Zajčkova hišica je po motivu, ki ga je že uporabila za zbirko Svet je kakor ringaraja (2015) in za lutkovno uprizoritev (2018) napisala na novo. Besedilo je bilo v letu 2021 nominirano za Levstikovo nagrado.  Napisano je s premišljenim občutkom za ritem in je gotovo spet eno tistih, ki nas bo preživelo.

S svojim delom na področju pripovednega izročila in sodobne mladinske književnosti je Anja Štefan pomembno obogatila slovenski kulturni prostor.

(Odlomek iz obrazložitve: Strokovna komisija za književnost)

Foto: Tone Stojko