BRALNI POŽIRALNIKI ZVABILI NAJVEČ BRALCEV DOSLEJ

Praznični urnik enot Cerknica, Rakek in Nova vas
sreda, 24. december 2025
sreda 31. december 2025

od 8.00 do 13.00

Foto: Marija Hribar

 

 

 

 

Na razstavi, poimenovani Naravne lepote Notranjske, je 35 fotografij, zvezda stalnica je Cerkniško jezero v vseh letnih časih in odtenkih, na ogled so postavljeni tudi Slivnica, Rakov Škocjan, Cerknica, Gorenje Jezero, cerkvi v Zelšah in Žerovnici, grad Snežnik, ostrnice. Dodana vrednost na razstavi so fotografije rastlin.

Fotografije Tineta Šubica spadajo v sklop tistih, ki nas ozaveščajo o izredni vrednosti našega okolja, Cerkniškega jezera, njegovi nenavadnosti, izjemnosti, ki je naše kraje postavila na zemljevide sveta. Fotograf se mu klanja in mu namenja veliko časa, vse z namenom, da bi ujel najboljši trenutek, ki je neponovljiv. Koliko časa preživi s fotografskim aparatom, lahko samo ugibamo. Fotografski aparat je njegov sopotnik tudi pri ribičiji, torej takrat ne lovi samo rib, temveč strastno tudi fotografske motive.

Na odprtju je Tine v pogovoru z Vesno Telič Kovač pripovedoval o raznih peripetijah: »Pridem na teren, hočem slikati, nič. Ugotovim, da je na zaslonu opozorilo, da ni kartice. Zdaj sem se navadil, v torbi je vedno rezervna kartica, baterije so polne.«

Odprtja razstave Tineta Šubica se vedno udeleži nadpovprečno veliko ljudi, ki jih poleg fotografij privablja tudi njegov nasmeh, dobra volja, njemu lastna komunikacija, veliko pa je tudi tistih, ki so mu hvaležni, saj s fotoaparatom neumorno dokumentira dogodke v cerkniški občini. Zanj velja: »Tine bo sigurno prišel.«

Na prireditvi so nastopili učenci Glasbene šole Frana Gerbiča: Trio klarinetov, mentor Jernej Šmalc, in Godalni trio, mentor Jernej Budin. Obiskovalce je pozdravila direktorica knjižnice Marija Hribar.

Razstava je Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica na ogled do 15. januarja 2026.

Med prireditvami, ki so se v mesecu decembru odvijale v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica, je bila tudi predstavitev knjige Franca Perka z naslovom Notranjska, Maistrov drugi dom: Rakek in Unec generala Rudolfa Maistra drugi, a vendar pravi dom. Leta 2024 je izšla knjiga s podobnim naslovom: Rakek in Unec generala Rudolfa Maistra drugi, a vendar pravi dom: katalog razstave. Letos izdana knjiga ima obširnejše dokumentarno in slikovno gradivo, dodana je spremna beseda ddr. Igorja Grdine, format je prešel iz A4 na malo več kot A5 z več stranmi.

Avtor Franc Perko je na predstavitvi predstavil družino Sebenikar, ki ji je pri sedmih letih umrl edinec Adolf. Lovro Sebenikar je po smrti Maistrovega očeta Franca – vdova Franja je bila sestra Matilde Sebenikar, Lovrove žene – postal uradni Rudolfov skrbnik. Rudolf Maister je na Rakek prihajal na počitnice in se počutil kot doma, leta 1903 se Sebenikarjevi preselijo na Unec. Ker so bili Sebenikarjevi brez potomcev, je Matilda Sebenikar leta 1923 posestvo prepisala na Maistrova sinova.

Franc Perko je spregovoril tudi o aferi iz leta 1921. Grad Haasberg je bil vroča točka, saj so italijanski vojaki kljub umiku 26. februarja 1921 vztrajali ob gradu. Jugoslovanska agrarna oblast je prevzela veleposestvo Windischgrätz v Planini, upravitelj je postal oficir Atanazije Ristić, ki je službo opravljal po svoje, nasilno, zato so se Windischgrätzi pritoževali. Ob pomoči Ivana Hribarja, pokrajinskega namestnika za Slovenijo, so Ristića odpustili. Od marca 1921 do julija 1925 je bil grad Haasberg v Jugoslaviji, od julija 1925 pa pod Italijo. General Maister ni bil borec samo za severno mejo, temveč tudi za zahodno, saj je bil leta 1921 imenovan za predsednika jugoslovanskega dela razmejitvene komisije za mejo z Italijo, odpoklican je bil še pred koncem njenega delovanja.

Od kje naslov knjige? Rudolf Maister je leta 1934 v zahvali županu občine Rakek zapisal: »Vaš pozdrav me je posebno razveselil, ker je Rakek in Unec že skoraj 45 let sicer moj drugi, a vendar pravi dom.«

Na predstavitvi sta zbrane pozdravila Marija Hribar, direktorica Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, ter David Kavčič, predsednik Notranjskega domoljubnega društva general Maister Unec. Prireditev so obogatili člani Folklorne skupine KD Rakek.

Marija Hribar

Davorin Bole je Prestrančan, zdaj pa z družino živi na Krfu. Tam se je nekega dne ob obali sprehajala ženska s črnimi kodrastimi lasmi, še iste noči se mu je pojavila v sanjah in ideja je bila rojena. Nedokončani projekt pesniške zbirke se je prelevil v umetniški film.

pomoč za bralce e-knjig

Notranjsko domoljubno društvo general Rudolf Maister Unec je zelo aktivno v ohranjanju spomina na Maistrovo družino v Notranjskih krajih. Generalova pesniška žilica je verjetno zaživela tudi po zaslugi njegove tete Matilde Sebenikar, rojene Tomšič (1847-1933), ki je živela na Rakeku in pozneje na Uncu.

Po smrti Maistrovega očeta sta z možem Lovrom predvsem finančno pomagala njeni sestri Mariji pri skrbi za mladega Rudolfa in njegovega brata Ernesta.

Bila je pesnica in pisateljica, izhajala iz narodno zavedne družine (oče je bil učitelj in lastnik gostilne v Trebnjem). Za žensko v tistih časih je bila zelo družbeno aktivna, podpirala je slovenska društva med drugim tudi slovenske študente na Dunaju. Bila je med ustanovitelji podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda na Rakeku, zasebni narodnoobrambni družbi, ki se je ukvarjala predvsem z ustanavljanjem ter financiranjem šol in vrtcev. Nekaj let je bila njena predsednica, kasneje blagajničarka.

Literarno je ustvarjala že pred poroko, ko je še živela v Trebnjem, v Vrtcu, časopisu s podobami za slovensko mladost, je objavila tri povesti: Kapelica v gozdu, Spanje in smrt ter Angel. Po več kot dveh desetletjih premora je spet objavljala, predvsem poezijo, podpisovala se je s psevdonimom Desimira. Največ objav je v reviji Slovenka ter v revijah Dom in svet in Zvonček. Daljše objavljeno delo je povest Vaški črednik, ki je izhajala kot podlistek v časniku Edinost.

V knjižnici na Rakeku so 18. novembra 2025 s prireditvijo obeležili izid knjige z naslovom Naj besede povedo, ki združuje objave Matildine poezije in proze med leti 1872 in 1902.

Nastanek knjige je finančno podprla Občina Cerknica, Zveza društev general Rudolf Maister, Notranjsko domoljubno društvo general Rudolf Maister Unec in Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica.

Knjigo je uredil mag. Franc Perko, ki je prispeval tudi spremno besedo. Strokovno umestitev Matilde Sebenikar v slovenski literarni prostor takratnega časa je v dodala  dr. Urška Perenič, literarna zgodovinarka. Pomemben del knjige so ilustracije, ki so jih prispevale članice in člani likovne sekcije KD Rak Rakek.

Na dogodku je zbrane nagovorila direktorica knjižnice Marija Hribar, prav tako tudi predsednik NDDGRM Unec David Kavčič in gostja, predsednica Zveze društev General Maister, mag. Lučka Lazarev Šerbec. V imenu ilustratorjev je sodelovanje opisala Majda Palčič Marc.

Mag. Franc Perko je zbranim predstavil Matildino življenje in delo. Dogodek je povezovala knjižničarka Nevena Savić, ki je za knjigo pripravila tudi bibliografijo objavljenih del. V kulturnem programu je sodelovala folklorna skupina KD Rak Rakek.

 

Nevena Savić

Foto: Tomaž Čuček

 

ZBIRNIK DECEMBER 2025

Predstavitev knjige domačinke Marije Opeka v cerkniški knjižnici.

V četrtek, 23. oktobra 2025, je v Enoti Maričke Žnidaršič v Starem trgu potekal domoznanski večer, ki je obiskovalcem razkril zanimivosti iz zakladnice Nadškofijskega arhiva Ljubljana. Gost večera je bil mag. Tone Krampač, arhivski svetovalec, ki skrbi za župnijske arhive, prepisovanje matičnih knjig in digitalizacijo gradiva.

Nadškofijski arhiv Ljubljana hrani več kot 1300 tekočih metrov arhivskega gradiva, razdeljenega v približno 700 fondov in zbirk, ki zajemajo obdobje od 12. do 21. stoletja. Predavatelj je posebno pozornost namenil gradivu, ki se nanaša na Župnijo Stari trg pri Ložu. V Nadškofijskem arhivu Ljubljana hranijo 31 knjig starotrške župnije – med njimi deset mrliških, petnajst krstnih in več družinskih knjig. Krstne, poročne in mrliške knjige obsegajo obdobje od leta 1635 do okoli leta 1920, kar pomeni, da spadajo med starejše in dobro ohranjene matične knjige na območju Notranjske. Zanimiv je podatek, da je župnija Stari trg vodila krstne knjige v tabelarični obliki že precej prej kot številne druge župnije, kar jo uvršča med pionirke pri sistematičnem beleženju podatkov. V najstarejših zapisih se med prvimi pojavlja priimek Kočevar, ki je v Loški dolini prisoten še danes.

Mag. Krampač je predstavil le izbrane zanimivosti iz družinskih knjig, saj vsebujejo osebne podatke o življenju posameznikov in družin, o zakonskih in nezakonskih otrocih, o prešuštvovanju, pijančevanju, o različnih nečednostih in značilnostih družbenega življenja tistega časa. Zaradi občutljive vsebine gradivo ni javno objavljeno, a za raziskovalce predstavlja dragocen vir vpogleda v vsakdanje življenje preteklih rodov. Dostop do prepisov matičnih knjig po letu 1835 je možen le za študijske namene, ob predhodni prošnji in ob navzočnosti strokovnega osebja arhiva, kar določa Pravilnik o uporabi gradiva škofijskih arhivov katoliške Cerkve.

Predavatelj je dogodek popestril z nekaj zanimivimi primeri iz arhivskega gradiva – med drugim je pokazal skenirane zapise iz matičnih knjig o znanih osebnostih iz Loške doline, kot so Jurij Kosmač, organist Repež, Marička Žnidaršič, pisatelj Fran Milčinski in dr.

 

Besedilo in fotografije: Anđelka Pogorilić