Luč miru, ki so nam jo prinesli cerkniški skavti, še vedno gori v naši knjižnici. Hvala!

Profesor, vzgojitelj, geograf, alpinist, jamar, skavt, tabornik, umetnik, naravovarstvenik, astronom, pisec, družinski človek – vse to in še kaj je bil Pavel Kunaver. Njegovemu življenju in delu je ob 130. obletnici njegovega rojstva posvečena spominska razstava v rakovški knjižnici.

Odprtje razstave 12. decembra 2019 je pospremilo predavanje Jurija Kunaverja, univerzitetnega profesorja v pokoju in doktorja geografskih znanosti, ki je o svojem očetu napisal tudi biografijo.

Pavel Kunaver s skavtskim imenom Sivi volk je za seboj pustil bogato zapuščino v obliki fotografij, slik in dnevnikov. Bil je dober opazovalec, odličen slikar in pripovedovalec, ki je svoja opažanja in doživetja skrbno zapisoval v dnevnike.

V marsičem je bil prvi in edinstven. Kot član Drenovcev je zaslužen za razvoj slovenskega alpinizma, turnega smučanja ter raziskovanja kraškega sveta. Predan skavtstvu in taborništvu, je organiziral mnoge tabore, katerih so se udeležile številne generacije otrok. Nekatere je tudi poučeval in kot profesor geografije vodil na ekskurzije. Rad je imel astronomijo, veliko je objavljal tudi na to temo in ustanavljal prve astronomske opazovalnice na Slovenskem. 

Kot predan naravovarstvenik si je med prvimi prizadeval za ohranjanje naravne dediščine, tudi Cerkniškega jezera, Planinskega polja in Rakovega Škocjana – naših krajev, ki so mu bili posebej pri srcu.

Razstava ki je na ogled do 17. januarja 2020, je razdeljena na posamezne tematske sklope, bogata je s fotografijami, zapisi, med katerimi je tudi nekaj originalnih risb, skic in slik. Razstavljeni so tudi dnevniki ter nekaj osebnih predmetov, med njimi izstopata cepin in ura, ki mu je služila pri astronomskih meritvah. V sodelovanju s prof. dr. Jurijem Kunaverjem sta jo pripravila knjižničarja Tine Mauer in Nevena Savić.

 

Nevena Savić

V predprazničnem času so knjižnico obiskali tudi otroci iz skupine mravljice. Pogovarjali smo se o Dedku Mrazu, o njegovem delu in dogodivščinah na poti med obdarovanjem otrok in o njem tudi zapeli. Otroci so prisluhnili pravljici o deklici, ki je bila čisto sama na svetu. Imela je le piskrček. Pridružili so se ji muha, pajek, miška, zajček, lisica. Nato je želel v piskrček še medved …

Enoto Maričke Žnidarič v Starem trgu pri Ložu obiskujejo tudi otroci iz Vrtca Polhek. V predprazničnem času so nas z obiskom razveselili Vijolični polhki z vzgojiteljicama Ireno in Mirjam. Vzhičeno so prisluhnili pravljici o ježu, ki je šel po vodo skozi štiri letne čase ter o revni Marici, ki je v gozdu srečala dvanajst mesecev. Ob deklici, ki se je spraševala, kako se Dedek Mraz na svoji dolgi poti umiva, so bili resno zaskrbljeni. Preštevali so živali, ki so se skrile v piskrček ter razigrano reševali uganke neznanke, ki so jih popeljale decembrski čas, ko naokrog hodijo trije dobri možje. Obisk so sklenili z ustvarjalno delavnico, na kateri so nastali lični okraski za smrečico.

Tudi na letošnji predvečer svojega godu, 5. decembra,  je sveti Miklavž s spremstvom angelov in parkeljnov v cerkniške domove prinašal toplino in male pozornosti, njegove darežljivosti pa je bila, tako kot lani, deležna tudi Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica. Prijazen pozdrav, darilni zavitek dišečih piškotov in naslikan angel, zlata knjiga, v kateri so z zlatimi črkami zapisana dobra dela ter nasmejani obrazi mimoidočih uporabnikov knjižnice, še posebej gospe Alenke, ki je z njimi z veseljem pokramljala. Parkelj je tudi letos vihal nos, da knjig ne mara, Miklavža pa so zanimale knjige o njem, a časa za listanje ni imel, saj je večer za trkanje po hišnih vratih hitro prekratek.
                                                                                           

besedilo in fotografije: Anita Leskovec

Petra Vladimirov je v novovaški knjižnici predstavila svojo knjigo Evforija. Avtorica knjige, psihologinja in sociologinja, je zaposlena v Vzgojnem zavodu Kranj kot vzgojiteljica otrok z motnjami vedenja in čustvovanja. Leta 2017 se je z Žano Andreevo udeležila Evforije, 233 kilometrske tekaške preizkušnje prek andorskih Pirenejev. Zaradi zloma noge je tekmo zaključila predčasno. Takoj naslednje leto sta se vrnili, da poravnata račune. Le dva tedna po vrnitvi z ene najtežjih gorskotekaških preizkušenj je že petič popeljala mladostnike Vzgojnega zavoda Kranj na tradicionalno pešpot od Kranja do Pirana.

Pot Alpe-Adria, od Kranja do Pirana, čez hribe in doline je dolga 171 km. Na šestdnevnem pohodu mladostniki  večkrat zgubijo voljo oz. motivacijo, da bi nadaljevali pot in obupajo. In takrat moraš biti še posebej močan in vztrajen, da deluješ na njih vzpodbudno za nadaljevanje poti. Tudi sama je na poti v andorskih Pirenejih doživljala podobne tegobe in težave na poti, omahovanje, soočanje in spopadanje s telesno bolečino in mejami psihofizičnega. Spopadanje z žulji in poškodbami. Premagovanje samega sebe, ko ti zmanjkuje motivacije in moči in na koncu samopotrditev ob premagani poti.

Knjiga Evforija je tekaška zgodba in obenem zgodba o mladostnikih in o sleherniku, ki se na svojih poteh srečuje s preseganjem svojih meja, v cilju pa je nagrajen z občutki izpolnjenosti in evforije ob opravljenem presežku. Dogajanje prehaja iz zgodbe v zgodbo, ki naposled postane ena sama: korak za korakom vsak zmore vse in vsak ima svojo zgodbo.

Avtorica je knjigo napisala tudi zato, da otroke in mladostnike Vzgojnega zavoda izpostavi v pozitivni luči. Družba ima do teh otrok in mladostnikov še vedno stereotipe in predsodke, pogosto so prezrti in postavljeni na rob in o njih se največkrat širijo slabe zgodbe, premalokrat pa dobre, oz. jih družba hitro pozabi ali spregleda.

Martina Zakrajšek

https://notranjskoprimorske.si/2019/11/petra-vladimirov-vsak-ima-svojo-evforijo/

V petek, 8. novembra 2019, je ustvarjalka Nejka Selišnik iz Postojne v prireditvenem prostoru naše knjižnice pripravila popoldansko pravljično druženje za otroke in njihove starše. Ob svojih ilustracijah je oživila avtorski zgodbi Lisička Mici ter O jančku Srečku in tudi mladim poslušalcem zaželela, da nekoč napišejo in ilustrirajo kako svojo zgodbo. Srečanje je glasbeno popestrila avtoričina vnukinja Hana.

                                                                                                       besedilo in fotografije: Anita Leskovec