Posts in category: Novice

Star ruski pregovor pravi, da knjig nimamo radi tako, da jih spoštujemo, marveč tako, da jih beremo. Da bi branje približali in omogočili lažji dostop do njih tudi stanovalkam in stanovalcem bližnjega Centra starejših Cerknica, smo se v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica, takrat  tudi na pobudo bivše direktorice doma Zvonke Ješelnik, že leta 2007 odločili, da bo vsak mesec v dom prihajala knjižničarka.

Udeleženci Bralnih uric, kot so redna mesečna druženja poimenovana, se s knjižničarko Vesno pogovarjajo o najnovejših knjigah, pa seveda tudi o tistih, ki že nekaj časa živijo svojo usodo na knjižnih policah in v rokah bralcev. S knjižničarko se dogovorijo o svojih bralnih željah in pričakovanjih, tako da jim lahko ob naslednjem obisku prinese knjige po izboru in okusu, seveda pa izbor prepustijo tudi njej. Ker pa vse več udeležencev vedno težje bere, oziroma nekateri sploh ne morejo več brati sami, zadnja druženja popestrijo z glasnim branjem leposlovja. Nazadnje so prebirali biografski roman o Borisu Cavazzi, vedno znova se vsi radi nasmehnejo ob bistroumnih Butalcih, trenutno pa berejo biografski roman Tadeja Goloba Kot bi Luna padla na Zemljo, kjer se jim poglavje za poglavjem odstira zgodba dramske igralke Milene Zupančič.

Ker je cerkniška knjižnica letošnja prejemnica Priznanja Andragoškega centra Slovenije, saj z raznovrstno izobraževalno ponudbo predstavlja dodano vrednost v lokalnem okolju, so s sodelavcem ACS Darijanom Novakom in z obiskovalci Bralnih uric posneli delček predstavitvenega filmčka ustanove, portret knjižnice, ki bo premierno predvajan 10. maja 2019 ob podelitvi priznanja na nacionalnem odprtju TVU v Kranju.

Besedilo: Vesna Telič Kovač
Foto: arhiv KJUC

Od septembra 2014, ko smo razstavno vitrino cerkniške knjižnice prvič napolnili, takrat z risbami domačinke, se je obiskovalcem predstavilo skorajda petdeset notranjskih ustvarjalcev in zbirateljev, ki se za svoj termin dogovorijo vsaj pol leta pred načrtovano razstavo. Trenutno smo že dogovorjeni za postavitve do septembra 2020, najbrž pa bi se vseeno še vedno našel prazen prostor v  vitrini ali mesto na steni, kjer bi izobesili zanimive izdelke.

Vse več domačink svoj prosti čas posveča šivanju, kvačkanju ali pletenju, razstavljeni so bili tudi mozaiki, panjske končnice, kamnite hiške, glineni izdelki in voščilnice ter zanimive zbirke zbirateljev, od družinskih ex-librisov, maket lokomotiv do miniaturnih gasilskih vozil, znamk in našitkov.

Svoje unikatne izdelke so obiskovalcem knjižnice večkrat pokazali tudi stanovalci DEOS-a in uporabniki Varstveno-delovnega centra iz Enote Cerknica, čipkarice iz KD Rak Rakek in seveda najmlajši iz Vrtca Martin Krpan.

Zelo uspešno je sodelovanje s cerkniško osnovno šolo, kjer pod mentorstvom profesorja Jerneja Dolničarja učenke in učenci vsako leto ustvarjajo v različnih tehnikah in na aktualne motive ter tako obeležijo obletnice znanih Notranjcev. Ob skorajšnji 110. obletnici rojstva Lojzeta Perka bo na ogled razstava, ki so jo poimenovali Naši slavljenci. Poleg akademskega slikarja si bomo na portretih mladih likovnikov ogledali še literata, matematika in skladatelja, može, ki so zaznamovali minulo in letošnje leto. Pravkar se je razstava izdelkov iz polstene volne s pomenljivim naslovom Družinska prepletanja, saj so jih izdelovali člani več generacij Dragoličevih, preselila v rakovško knjižnico, še vedno pa so v Cerknici na ogled unikatni tekstilni izdelki Má za otroke in odrasle, ki jih z avtorskimi ilustracijami oblikuje Eva Mazi.

Tekst: Vesna Telič Kovač
Foto: Ljubo Vukelić

Na nekaj več kot 720 metrov visoki Žerunšček pri vasi Žerovnica danes zaide redkokdo, še najraje arheologi, ki raziskujejo ostanke gradišča. Na vzpetini je v železni dobi namreč vrvelo od življenja. Gradišče in njegovo usodo bo na predavanju v cerkniški knjižnici danes ob 19. uri predstavil kustos za prazgodovino iz Narodnega muzeja Slovenije dr. Boštjan Laharnar.

“ŽIVLJENJE JE BILO POVEZANO Z DINAMIKO CERKNIŠKEGA JEZERA”

V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica so sredi tedna predstavili knjigo novinarke Maje Megla, Stres, kuga sodobnega časa, ki dosedanja prepričanja o stresu in njegovih učinkih postavlja dobesedno na glavo. Knjiga je nastala po avtoričini osebni izkušnji, kakršna bi lahko doletela marsikoga izmed nas.

Stres, kuga sodobnega časa

Ustvarjalna žilica se skriva v marsikom, odkriti in negovati jo, zahteva veselje, predanost in voljo. Eno je tudi ustvarjati zase in svoje bližnje, drugo je zbrati pogum in se predstaviti širšemu občinstvu. Za ta korak sta se odločila Edo Mekina z Rakeka in Tomaž Matejina iz Grahovega. Njuno razstavo smo 19. marca 2019 odprli v rakovški knjižnici.

Edo veliko dela z lesom, nekaj posebnega so razstavljeni izdelki, nastali iz drevesnih vej. Marsikateri kos, ki bi sicer končal v peči, Eda navdihne, da mu ustvari novo podobo. Njegov konjiček je tudi vzgoja  avtohtonih bonsajev.

Tomaž, ki razstavlja likovna dela, se je nad risanjem in slikanjem navdušil v otroških letih, ko je kot osnovnošolec osvojil priznanje na regijskem natečaju. Izraža se v različnih likovnih tehnikah, njegova dela so razpoloženjsko obarvana, od veselih, pisanih pa vse do temnih in mračnih motivov.

Obiskovalci so se lahko prepričali tudi o nadarjenosti ženskih predstavnic družine Mekina. Edovi hčeri Maja in Lucija sta zapeli ob kitarski spremljavi Eneja Trudna. Žena Ivanka se je izkazala kot povezovalka programa, poskrbela je tudi za odlično pogostitev. Vabljeni k ogledu razstave do 17. aprila.

Nevena Savić

Bogata doživetja s potovanja po Šri Lanki je obiskovalcem starotrške knjižnice predstavila domačinka in popotnica Sonja Butina. Z več kot tristo fotografijami in zanimivim pripovedovanjem jih je popeljala v multi-versko in multi-etnično državo, ki je znana po izredni gostoljubnosti in bogati kulturni dediščini. Dobra kulinarika in naravne lepote so na desetdnevnem potovanju popolnoma zasenčile prestani potovalni napor. Predstavila je tudi finančno plat potovanja ter vse izkušnje in izzive, ki jih je imela pri urejanju poti. Med obiskovalci je bilo čutiti navdušenje in občudovanje, pa tudi željo, da sami obiščejo oddaljeno deželo.

Anđelka Pogorilić

V petek, 22. februarja 2019, so se obiskovalcem knjižnice v Starem trgu predstavile članice Turističnega društva Loški Potok, Društva upokojencev Loški Potok in skupina pevk ljudskih pesmi Povasjenke. Na večeru bogatih kulturnih in kulinaričnih utrinkov, ki ga je pripravila Blanka Bartol, Turističnega društva Loški Potok, so predstavile knjižico receptov iz Loškega Potoka –  Prehrana nekoč in recepti za vsakdanjo rabo. Povasjenke so popestrile večer s pesmijo Moj sončni Loški Potok, ki jo je napisal dr. Anton Debeljak, z zabavnimi skeči pa so poskrbele za prijetno vzdušje. Ker je »pol leta zima in pol leta mraz«, prebivalci Loškega Potoka sadijo predvsem bob, ki je odporen na pozebo, tako da so postavili na ogled celo skulpturo boba – hvalnico bobu, delo Toneta Križa. Bogat etnološko-kulinarični večer so sklenile s pokušino tradicionalnih jedi, ki so objavljene v publikaciji – potoško flajne, krompirjevka, kuhlni, kravajčki in kuhani bob.

Anđelka Pogorilić

20. marca 2019 sta Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Osnovna šola Notranjski odred Cerknica pripravili prireditev ob 40. obletnici smrti matematika Iva Laha, ki se je 5. septembra 1896 rodil v Štrukljevi vasi. Učenci cerkniške osnovne šole so v okviru projekta odkrivali zapuščino priznanega matematika, statistika, demografa in aktuarja, ki je najbolj znan po Lahovih številih – številskem zaporedju v kombinatoriki. Projekt so vodile mentorice Mira Širaj, Jelka Jernejčič ter Lara Vereš.

Zapuščina matematika Iva Laha – fotogalerija

Večeri s krajani, ki so rezultat sodelovanja enote cerkniške knjižnice na Rakeku z Društvom upokojencev Rakek, so postali priljubljen kulturni dogodek. Že štirinajsti po vrsti se je odvijal 11. marca 2019, gostili smo Toneta Urbasa, upokojenega novinarja in vsestranskega športnika.

V pogovoru s Francem Perkom je predstavil svojo življenjsko pot, od mladostnih let na Rakeku, do zrelih let, preživetih med Ljubljano in Blokami. Poklicno pot je zaznamovalo novinarsko delo pri Kmečkem glasu in TV 15, bil je tudi urednik revije Ribič.

Vseskozi je ostal predan športu – tako tekmovanju kot organiziranju športnih prireditev. Z nekaterimi obiskovalci je obujal mladostne spomine na športne začetke, od kegljanja »pri Mlakarju«, nogometa »v Cegunci« do smučarskih skokov v Delah. Kar dvajset let je bil vratar pri Nogometnem klubu Rakek, igral je rokomet za Maribor, Olimpijo in Slovana, kegljal za Ljubljano in Brest. Ukvarjal se je tudi z atletiko, kolesarstvom, smučarskimi skoki in tekom na smučeh. Kot organizator je bil nepogrešljiv pri Bloških tekih in Kmečkih igrah.

Druženje je zaključil z besedami: »Če bi še enkrat živel, bi šel po isti poti, nič ne bi spreminjal.«

Nevena Savić