Posts in category: Novice

Matija Cipurić, ki se je pred časom z družino preselil v Cerknico, je končal študij oblikovanja vizualnih komunikacij, smer Ilustracija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica je predstavil magistrsko nalogo ‒ ponaredek pet stoletij stare knjige Priročnik za gradnjo in prezidavo gradov in utrdb, ki po značilnostih spominja na tiskane knjige iz zgodnjega 16. stoletja. Govori o dogodkih, razmišljanju in znanju na prehodu iz srednjega v novi vek, tematika pa so gradovi, renesančne utrdbe in obramba pred Turki. Zgodbo, ki temelji na zgodovinskih dejstvih, si je sam izmislil. Za priročnik je Matija Cipurić izdelal 17 celostranskih ilustracij in šest inicialk; celotna knjiga pa obsega več kot 40 strani. Za časovno patino je med drugim uporabil kavo in kuhinjsko pečico, vse z namenom, da je videz knjige čim bolj avtentičen.

Poleg priročnika – ponaredka je nastal še katalog, v katerem je opisano (izmišljeno) odkritje knjige in kjer je 500 let stara knjiga na preprost način predstavljena sodobnemu bralcu.

V knjižnici so razstavljene originalne ilustracije, izdelane s flomastrom in črnilom, ponarejena knjiga in katalog s predstavitvijo vsebine.

Marija Hribar

Foto: Tine Šubic

Odprtje razstave

Še so prazne strani, še so prave besede

Vanda Šega, ki je svojo prvo pesniško zbirko Skrhane sanje objavila že leta 1988, v eni izmed svojih zadnjih pesmi zapiše, da se ohraniš v ljubezni, v drevesu in v knjigi. Odpotovanja so že dvanajsta knjiga in jubilejna deseta pesniška zbirka cerkniške pesnice in pripovednice, ki jo je v času Slovenskega knjižnega sejma izdala Celjska Mohorjeva družba. Pesnica je v pogovoru z Vesno Telič Kovač Odpotovanja predstavila v cerkniški knjižnici, kjer je svoj premislek o pesničinem odzivanju na vsakdanje trenutke dodala tudi urednica knjige in ravnateljica založbe dr. Tanja Ozvatič. Glasbeno sta literarni večer obarvala flavtistka Petra Zabukovec, učenka Glasbene šole Frana Gerbiča iz Cerknice, ki igra pod mentorstvom Katje Mlinar, in profesor Uroš Pele.

Odpotovanja so globok razmislek o življenju. O enem in edinem, ki ga imamo. Od trenutka, ko pridemo v ta svet, do potovanj za dan, teden, mesec leto ali leta, ko odpotujemo sami ali nam dragi; ko odpotujejo blizu ali daleč in se vračajo … do potovanja, ki je nenačrtovano, dokončno in enosmerno. Do potovanja, od koder se ne oglasimo več, ne pošljemo več razglednice s pozdravi … Od tam, onkraj, se vračamo v spomin. In v njem ostajamo to, kar v resnici smo. K sreči se v spominu vračamo tja, kamor želimo – na nepokošeno planjavo, polno ivanjščic, ob krušno peč, kjer diši suho sadje na lesi, k vsem, ki so odpotovali.

Vesna Telič Kovač
Foto: Tine Šubic Fotogalerija s predstavitve pesniške zbirke

 

O raziskovanju najglobljih slovenskih jam

Prispevek na spletni strani Občine Cerknica

Luč miru, ki so nam jo prinesli cerkniški skavti, še vedno gori v naši knjižnici. Hvala!

Profesor, vzgojitelj, geograf, alpinist, jamar, skavt, tabornik, umetnik, naravovarstvenik, astronom, pisec, družinski človek – vse to in še kaj je bil Pavel Kunaver. Njegovemu življenju in delu je ob 130. obletnici njegovega rojstva posvečena spominska razstava v rakovški knjižnici.

Odprtje razstave 12. decembra 2019 je pospremilo predavanje Jurija Kunaverja, univerzitetnega profesorja v pokoju in doktorja geografskih znanosti, ki je o svojem očetu napisal tudi biografijo.

Pavel Kunaver s skavtskim imenom Sivi volk je za seboj pustil bogato zapuščino v obliki fotografij, slik in dnevnikov. Bil je dober opazovalec, odličen slikar in pripovedovalec, ki je svoja opažanja in doživetja skrbno zapisoval v dnevnike.

V marsičem je bil prvi in edinstven. Kot član Drenovcev je zaslužen za razvoj slovenskega alpinizma, turnega smučanja ter raziskovanja kraškega sveta. Predan skavtstvu in taborništvu, je organiziral mnoge tabore, katerih so se udeležile številne generacije otrok. Nekatere je tudi poučeval in kot profesor geografije vodil na ekskurzije. Rad je imel astronomijo, veliko je objavljal tudi na to temo in ustanavljal prve astronomske opazovalnice na Slovenskem. 

Kot predan naravovarstvenik si je med prvimi prizadeval za ohranjanje naravne dediščine, tudi Cerkniškega jezera, Planinskega polja in Rakovega Škocjana – naših krajev, ki so mu bili posebej pri srcu.

Razstava ki je na ogled do 17. januarja 2020, je razdeljena na posamezne tematske sklope, bogata je s fotografijami, zapisi, med katerimi je tudi nekaj originalnih risb, skic in slik. Razstavljeni so tudi dnevniki ter nekaj osebnih predmetov, med njimi izstopata cepin in ura, ki mu je služila pri astronomskih meritvah. V sodelovanju s prof. dr. Jurijem Kunaverjem sta jo pripravila knjižničarja Tine Mauer in Nevena Savić.

 

Nevena Savić

V predprazničnem času so knjižnico obiskali tudi otroci iz skupine mravljice. Pogovarjali smo se o Dedku Mrazu, o njegovem delu in dogodivščinah na poti med obdarovanjem otrok in o njem tudi zapeli. Otroci so prisluhnili pravljici o deklici, ki je bila čisto sama na svetu. Imela je le piskrček. Pridružili so se ji muha, pajek, miška, zajček, lisica. Nato je želel v piskrček še medved …

Enoto Maričke Žnidarič v Starem trgu pri Ložu obiskujejo tudi otroci iz Vrtca Polhek. V predprazničnem času so nas z obiskom razveselili Vijolični polhki z vzgojiteljicama Ireno in Mirjam. Vzhičeno so prisluhnili pravljici o ježu, ki je šel po vodo skozi štiri letne čase ter o revni Marici, ki je v gozdu srečala dvanajst mesecev. Ob deklici, ki se je spraševala, kako se Dedek Mraz na svoji dolgi poti umiva, so bili resno zaskrbljeni. Preštevali so živali, ki so se skrile v piskrček ter razigrano reševali uganke neznanke, ki so jih popeljale decembrski čas, ko naokrog hodijo trije dobri možje. Obisk so sklenili z ustvarjalno delavnico, na kateri so nastali lični okraski za smrečico.

Tudi na letošnji predvečer svojega godu, 5. decembra,  je sveti Miklavž s spremstvom angelov in parkeljnov v cerkniške domove prinašal toplino in male pozornosti, njegove darežljivosti pa je bila, tako kot lani, deležna tudi Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica. Prijazen pozdrav, darilni zavitek dišečih piškotov in naslikan angel, zlata knjiga, v kateri so z zlatimi črkami zapisana dobra dela ter nasmejani obrazi mimoidočih uporabnikov knjižnice, še posebej gospe Alenke, ki je z njimi z veseljem pokramljala. Parkelj je tudi letos vihal nos, da knjig ne mara, Miklavža pa so zanimale knjige o njem, a časa za listanje ni imel, saj je večer za trkanje po hišnih vratih hitro prekratek.
                                                                                           

besedilo in fotografije: Anita Leskovec