Srečko Kosovel 120. obletnica rojstva
18. marec 1904, Sežana
Metulji
Brez jader polovemo,
brez vesel veslamo
čez razcveteno
širno poljano.
Kliče nas pomladni svet.
Pod nami čebelice,
pisani čmrlji
dvigajo glavice,
radi bi uprli
za nami polet.
Ali njim je slajši dom in med,
nam pa svet.
Zato plovimo, plovimo v svet.
Srečko Kosovel: Iz zapuščine. Pesmi, neobjavljene v Zbranem delu, 2009
»Naš Kobencl«: Poskus izuma slovenskega narodnega heroja
Robert Devetak, doktor zgodovinskih znanosti, zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, tudi pedagoški sodelavec na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, je v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica predaval o plemiški družini Kobencl v slovenskem časopisju druge polovice 19. stoletja. V času narodne prebuje je slovensko izobraženstvo iskalo pomembne osebnosti, ki bi jih lahko vključilo v svoj narodno-prebudni program. Kobencli so ustrezali kriterijem, saj gre za eno najpomembnejših plemiških rodbin, ki so živele in delovale na območju slovenskih dežel. V člankih, ki so bili objavljeni v časopisih 19. stoletja, so poudarjali njihovo znanje slovenskega jezika, njihova junaštva, ki pa velikokrat niso bila resnična: npr. Kobencl junak, ki reši ruskega carja pred zaroto, smrtjo, Osmani. Po junaštvih je v časopisih prednjačil predvsem Janez Kobencl (okrog 1530–1594), ki so ga »poslovenili« v »naš Cobenzl«, ker so se njegova dejanja uspešno zlila z narodnim programom slovenske narodne elite. Leta 1575 je Janez Kobencl odšel za poslanika cesarja Maksimiljana II. na dvor ruskega carja Ivana IV. Vasiljeviča (Ivana Groznega); na tej misiji naj bi se še posebej izkazal in to so v časopisih posebej osvetljevali.
Marija Hribar
Kdo zná
noč tèmno razjásnit’, ki tare duhá!
Kod vé
kragulja odgnati, ki kljuje srcé
od zore do mraka, od mraka do dné!
Kdo učí
izbrisat ‘z spomina nekdanje dni,
brezup prihodnjih oduzét spred oči,
praznôti ubežáti, ki zdánje morí!
Kakó
bit óčeš poet in ti pretežkó
je v prsih nosít al pekel, al nebo!
Stanú
se svojega spomni, trpi brez miru!
France Prešeren: Pevcu
Pogovorni stiki in odmiki v Kavarni Italija Jerneja Ščeka
Poleti 2020 je mladi tržaški Slovenec, filozof, profesor, publicist, Jernej Šček v Sobotni prilogi Dela začel z objavami pogovorov z uglednimi neznanci, kot sam imenuje predstavnike italijanske intelektualne kulture, saj so izbrani sogovorniki za nas na drugi strani meje, tujci, kot nam je, razen redkih izjem, tuja italijanska kultura, ki ne presega zgolj turističnega obiska njihovih znamenitosti.
Šček, ki je kljub temu, da prihaja iz mesta v zalivu, iz katerega se ob jasnih dneh vidi vse do Alp, tudi sam navdušen planinec, celo vodnik, je seveda najprej bralcem slovenskega časnika predstavil prav gornike in njihova knjižna dela, ki jih prevaja v domači jezik. Nekoliko ironično, v času korone najprej Mauro Corona, furlanski alpinist, kipar in književnik, divji mož, sledil je subtilni divji deček osmih gora Paolo Cognetti, polihistorski mislec Umberto Galimberti, čistokrvna pisateljica Susanna Tamaro, ena redkih, ki je poznana tudi na slovenskih tleh, Tržačanka … Sosedje, tujci. In prav zato oplatničen izbor 26 pogovorov, italvjujev, ki poskušajo povezati oba naroda, med katera je zarezala rapalska meja, dvajseto stoletje, različne države, nenazadnje epidemija, ki je zamejca kot je Šček, odrezala od očeta na tej strani. Čas, ko je bila meja enim vprašanje preživetja in ne obisk vikenda na morju.
Šček, tudi profesor filozofije in zgodovine na tržaškem liceju s slovenskim učnim jezikom, je že ob ogledu prostorov cerkniške knjižnice omenil, da bodimo ponosni, da imamo prost dostop do knjig, znanja, da tam čez za manjšinca to ni samoumevno. Da se je na območju, kjer je dvojezičnost sicer zapisana v zakonih, potrebno boriti vsak dan. Za slovenstvo, za slovenski jezik, za človeka rdeče zemlje, kajti antifašizem še zdaleč ni ostalina preteklosti.
Kavarna Italija nam na pladnju ponudi tematsko raznolika besedila, cvetober sogovornikov, prvorazrednike, ki skozi dialog z Jernejem nastavljajo zrcalo tudi nam. Sredi januarja sta se v cerkniški knjižnici skozi teme, povezane z identiteto, manjšino, dvojezičnostjo, zgodovino, kulturo, politiko v pogovoru srečala avtor zajetne knjige, ki ji letos sledi še druga, kmalu tudi tretja, in Vesna Telič Kovač.
Besedilo Vesna Telič Kovač
Foto Tine Šubic
Prispevek na Radiu 94:
Bralni požiralniki, bralna značka za mlade in odrasle v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica
Konec decembra smo v cerkniški knjižnici z zaključno prireditvijo, na katero smo v goste povabili Jerneja Dirnbeka – Dimeka iz glasbene skupine Mi2, sklenili prvo bralno značko za mlade in odrasle, ki smo jo pod sloganom »prešerno s knjigo do taveselega dne« časovno umestili med Prešernov dan in Taveseli dan kulture.
V preteklem letu je bralni izziv opravilo kar 80 bralk in tudi nekaj bralcev je prebralo vsaj pet knjig z bralnega seznama, ki smo ga pripravile strokovne delavke knjižnice. Med stotimi izbranimi deli je bilo 45 del slovenskih avtorjev, preostalih 55 pa tujih in podoben seznam bo čakal uporabnike tudi letos v vseh enotah naše knjižnice.
Z Bralnimi požiralniki začenjamo prav na slovenski kulturni praznik. S tako promocijo branja želimo spodbuditi tudi mlajše generacije k prebiranju novih pisav, saj je projekt namenjen ljubiteljem knjig od 15. leta dalje.
Bralke in bralce smo za uspešno zaključen izziv in pravočasno oddan bralni karton, na katerega so lahko zapisali svojo misel o prebranem ali prepisali zanimiv citat iz del, nagradili s praktičnim darilom in priznanjem, najbrž največje presenečenje pa je bil obisk znanega gosta, ki ni le priljubljen glasbenik, ampak zadnja leta tudi zelo uspešen pisec romanov kot so Ledena kraljica, Tramp in prvenec Pevci pozabljenih pesmi. Da je Jernej zelo duhovit sogovornik, je dokazal v pogovoru z Vesno Telič Kovač, seveda na večer ni prišel brez svoje kitare, tako da smo lahko prisluhnili tudi njegovim avtorskim skladbam, zapel pa je celo eno, ki jo glasbena javnost še ne pozna in se bo znašla na naslednjem albumu njegove glasbene skupine.
Bralna značka, ki smo jo v letu 2023 uvedli prvič, bo postala stalnica, saj želimo sodobno kakovostno slovensko in tujo literaturo približati mladim, med katerimi branje vse bolj ponika, ter seveda v projekt vključiti tudi naše redne bralke in bralce, da z zanimivimi zgodbami in izbranimi besedami skupaj napolnimo Bralne požiralnike.
Besedilo Vesna Telič Kovač
Foto Tine Šubic in Ljubo Vukelič
V četrtek, 18. januarja 2024, je v starotrški knjižnici potekala predstavitev knjige Laž o artozi, ki sta jo spisala Roland Liebscher-Bracht in dr. med. Petra Bracht. Knjigo je prevedla Mojca Zelenko iz zavoda Artrosana, ki je številnim obiskovalcem knjižnice predstavila v knjigi opisano tehniko Liebscher-Bracht. Gre za knjigo, ki deluje kot priročnik za samopomoč, saj avtorja ponujata povsem nov pogled na bolečine in obrabo hrustanca v sklepih. Terapevtka Mojca Zelenko iz zavoda Artrosana je s kreativnim pristopom motivirala prisotne k vadbi za gibljivost sklepov z jasnim sporočilom: “Kdor ima znanje, ta lahko ukrepa.”
Anđelka Pogorilić
V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica sta bili pravljični urici 14. in 15. decembra prav čarobno obarvani, saj zadnji mesec v letu osrečuje s prazniki in z obiski dobrih mož, da otroci ob mislih nanje kar zažarijo, in je svetloba lanterne v temi le še podaljšek čarobnega trenutka, in lučke za malega samoroga v knjigi zasvetijo kot zvezde na nebu. In s slovensko ljudsko pravljico se v votlini kralja Matjaža zgodi čarovnija. A le na zadnji dan v letu, in še to takrat, ko ne veš, kako si se pravzaprav znašel pred njo. In kmalu se v zgodbi o namrgodenem, osornem medvedu, ki v temačni in zaprašeni votlini živi sam, zgodi čudežno prijateljstvo z zajčico, da njegov dom toplo zažari, in je prvič v življenju prav zares srečen. In kako pričarati sneg in led in zasnežene mojstrovine? In prekrasno božično drevo? S knjigo, seveda. Čarovnija je tako neverjetna, da se na otroškem oddelku celo zasliši škripanje mraza pod belimi sanmi in se druženje prijetno zaključi z delavnico, ko otroci s pomočjo papirja, okraskov, bleščic in bele vate izdelajo novoletno smrečico, da bo v njihov dom prinesla malo prazničnega vzdušja in spominček na urico, ki je vsakemu razsvetlila dan in srce. Naj tudi leto, ki prihaja, natrosi obilo drobnih pozornosti in polno naročje toplih srečanj, da bo zagorela sreča.
Besedilo in fotografije: Anita Leskovec
Jezero je čas –
vedno prisotno v pokrajini,
v zraku,
v ljudeh.
Ko je
in ko ga ni.
Ostalo bo,
ko bomo odtekli ljudje
in nam odmerjeni dnevi.
Jezero bo kot čas.
Vedno bo!
Vanda Šega: Odpotovanja
