Občane obveščamo, da bo zaradi prireditve Poletni večer od ponedeljka, 24. junija 2024, od 15.30 do torka, 25. junija 2024, do 2.00 splošna prepoved prometa na območju Tabora v Cerknici – na lokalni cesti št. 041021 (Ceknica-Cerknica ) na odseku od križišča z R 643 do križišča z javno potjo št. 541131 (Cer.-Videm-Tabor-kino). Obvoz bo urejen po Notranjski cesti in Gerbičevi ulici.
Spoštovani uporabniki!
Zaradi nadgradnje platforme COBISS Ela je ta trenutek izposoja e-knjig mogoča prek osebnih in prenosnih računalnikov. Trudimo se, da ustrezno in čim hitreje ponovno ponudimo izposojo tudi preko mobilnih naprav. Takoj, ko se stanje spremeni, vas obvestimo.
Hvala za razumevanje in potrpežljivost.
Snovalci COBISS Ele
V prostorih Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica je do 27. junija 2024 na ogled razstava LIFE Tršca, ki je nastala v okviru istoimenskega projekta Notranjskega parka.
Fotografije je na ogled postavilo osem lokalnih fotografov, ki obiskovalce popeljejo skozi skrivnostni svet Cerkniškega jezera s posebnim poudarkom na veličastni tršci. Zoran Vidrih, Tine Šubic, Ivan Kebe, Sebastjan Zelič, Blaž Žnidaršič, Grega Žorž, Peter Janjić in Matej Zalokar potrjujejo, da tršca od daleč daje varljiv vtis miru in samote, vendar nas, ko stopimo bljiže, preseneti z bujnim življenjem.
3. junija 2024 so na odprtju razstave za glasbeno popestritev poskrbeli učenci Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica; harmonikarja Ajda Milavec in Paskal Dokler ter trio klarinetom: Anže Kočevar, Žiga Kraševec, David Trotošek.
Foto Ljubo Vukelič
Informacije, kaj vam COBISS Ela OMOGOČA in kakšni so POSTOPKI, da boste lahko e-knjige prebirali na različnih napravah, so vam na voljo:
https://www.knjiznice.si/uporabniki/gradivo/platforma-cobiss-ela/cobiss-ela-za-bralce/.
Link za namestitev aplikacije in izposoja e- knjige na bralnik: COBISS Ela – Namestitev aplikacije in izposoja e-knjige na bralnik Onyx BOOX Page (youtube.com)
Hodim, torej grem
Na zadnji prireditvi pred počitnicami je Marjan Bradeško, doma iz polhograjskega hribovja, po izobrazbi magister računalništva, avtor popotniških in poslovnih knjig: Privlačna Slovenija, Konec tedna na izlet, Povejte z veseljem, Prodajte s srcem, v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica skupaj z Alenko Veber predstavil leposlovno delo s planinsko tematiko z naslovom Hodim, torej grem. Dvaintrideset zgodb je razdeljenih v devet poglavij, območij, od Krasa do Triglava, Julijskih Alp in Haloz, pa tudi čezmejnih.
Po hribih je hodil z družino, prijatelji, s pokojnim Dariom Cortesejem sta hodila tudi po Javorniku, v zadnjem času hodi sam, kar pa je velika odgovornost, saj moraš absolutno verjeti, da boš prišel živ in zdrav nazaj, ne sme te biti strah. Vedeti je treba, kdaj se obrniti nazaj, ker naprej ne gre ali pa zelo težko. Na poti moraš biti preudaren in verjeti, da se bo dobro končalo. Nekaj poti v knjigi, posebej v grapah, pa je takih, da zahtevajo zares izdelanega planinca z alpinističnimi izkušnjami. Poti, ki jih Bradeško predstavi, niso obljudene, so samotne, polne izzivov in premišljevanj.
»Zakaj bi vsi v kolonah hodili le na Viševnik in Triglav ali vselej le na Grmado, če gremo lahko morda še kam drugam?«
Marija Hribar
Izposoja e-knjig na Biblosu ni več mogoča, prihaja nova platforma COBISS Ela
Založba Beletrina, lastnica Biblosa, spletnega portala za izposojo e-knjig, je s 1. junijem 2024 prekinila sodelovanje s splošnimi knjižnicami, kar pomeni, da izposoja e-knjig na platformi Biblos ni več mogoča.
E-knjige si boste uporabniki knjižnic lahko kmalu – predvidoma po 17. juniju, izposodili preko druge platforme, ki se imenuje COBISS Ela. Institut informacijskih znanosti (IZUM), ki je oblikoval COBISS Elo in Združenje splošnih knjižnic obljubljata, da boste na novi platformi lahko izbirali med veliko naslovi, tudi založbe Beletrina, izposoja pa bo hitra in enostavna.
“Zaznamovan je tisti, ki ne odpušča.
Pozabiti ne moremo in ne smemo, odpustiti pa je treba.
Prihodnosti ne moremo graditi na zamerah in sovraštvu.”
Marij Čuk – Fojba
V starotrški knjižnici so 9. maja odprli gostujočo razstavo Mestnega muzeja Ljubljana z naslovom »Pinxi me ergo sum – Naslikal sem se, torej sem«. Razstava predstavlja risbe Otona Župančiča, ki ga v prvi vrsti poznamo kot pesnika, dramatika, esejista in prevajalca. Čeprav je bilo risanje za pesnika le ljubiteljska dejavnost in njegove risbe niso dela, za katera bi se zanimala umetnostna zgodovina, imajo za krajane Loške doline neprecenljivo vrednost. Med drugim upodabljajo tudi motive iz okolice Koče vasi, kjer se mu je po trinajstih letih pesniškega molka pred skoraj stoletjem oglasila pesniška muza. Tam je zasnoval svoj lirski ciklus Med ostrnicami in se posvečal slikanju prizorov iz narave. Kar je Otona Župančiča v Loški dolini najbolj pritegnilo, ni bil gradič s svojimi gosti, čeprav mu je omogočal udobno bivanje in delo, temveč prvinska in nedotaknjena narava ter preprosti domačini po vaseh. Pesnik se je pogosto odpravil po travniku ali ob potoku proti Staremu trgu, nekajkrat celo do Golobine. Nekoč ga je ob Obrhu srečala starotrška pesnica Marička Žnidaršič, ki je utrip vročega poletnega dne ob Obrhu ujela v svojem zapisu “Notranjkinih troje srečanj”. Ob doživeti interpretaciji Marjete Nelc so si obiskovalci lahko živo predstavljali drobno postavo, oblečeno v belo platneno obleko, kako sanjavo stopa po mehki poljski poti proti Staremu trgu. Z ustreznim izborom iz Župančičeve bogate književne dediščine ter s spomini njegovih sodobnikov in domačinov iz Loške doline so interpreti, recitatorji, mlade glasbenice in učenci predstavili pesnikovo življenje, delo in bivanje v gradiču Koča vas. Z zvoki iz belokranjskega narodnega zaklada so večer popestrile učenke Glasbene šole Frana Gerbiča: Hedvika Sterle, Karin Mlakar in Nika Gutnik. Šopek pesmi iz bogatega pesniškega opusa za otroke so interpretirali učenci 5. razreda Osnovne šole heroja Janeza Hribarja. Plesna skupina pod vodstvom mentorice Marjete Nelc se je predstavila z belokranjskim plesom Lepa Anka kolo vodi. Janja Urbiha je v vlogi grofice Grete Schollmayer obiskovalcem približala podobe iz preteklosti Koče vasi, kraja in ljudi. Beno Peček je z vrhunsko interpretacijo utiral pot Župančičevim verzom iz pesniške zbirke Med ostrnicami. Milena Ožbolt je iztrgala iz pozabe drobce spominov domačinov na pesnika, ki se nezadržno odmikajo in izginjajo, medtem ko je knjižničarka prepletala nastopajoče z vezno besedo. Dogodek je sklenila avtorica razstave in višja kustosinja v Mestnem muzeju Ljubljana, Ana Pokrajac Iskra, ki je predstavila pesniško slikovno zapuščino. Pojasnila je, da je Mestni muzej Ljubljana večino risb, ki so sicer v sklopu spominske zbirke Otona Župančiča, prejel od pesnikovih dedičev. Nekaj risb, ki so zvečine spremljava Župančičevemu pisanju, hrani tudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Za razstavo v Starem trgu je avtorica naredila izbor del iz sedmih skicirk in mape s posameznimi risbami. Risbe v skicirkah je bilo zaradi zvezane oblike mogoče prikazati le preko reprodukcij, medtem ko so bile risbe, ohranjene na posameznih listih, na ogled v izvirniku. Skupaj je sicer 158 risb. Na koncu je sledilo uradno odprtje te izjemno pomembne razstave za Loško dolino.
Dogodek je potekal v sodelovanju knjižnice in Javnega zavoda Snežnik, ki je poskrbel za organizacijo varovanja Župančičevih risb do 31 maja.
Anđelka Pogorilić
Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica je na enem izmed majskih večerov gostila žlahtno zbiralko slovenskega ljudskega izročila Dušico Kunaver in Jožeta Lavriča Cascia, ki je vodil prireditev. Po očetovi strani je Dušica Kunaver Kraševka, po mamini pa izhaja iz Loške doline. Na Krasu so živeli zelo skromno, očeta ni bilo, saj je bil ali v taborišču ali v zaporu, mama pa je bila tista, ki je držala družino pokonci; kljub veliki revščini je vedno pela.
V ospredju večera so bile vrednote, včasih je bilo v ospredju »Mi«, danes pa »Jaz«. Današnji človek ni del narave, prejšnji pa je bil. Obiskovalci smo lahko prisluhnili tudi pripovedki o nastanku Cerkniškega jezera. Dušica Kunaver je posebej poudarila, da je tako ganljivih zgodb, kot je ta, malo, zato bi morala biti Cerknica posebej ponosna in ozaveščena. V nadaljevanju je spregovorila o ljudskih simbolih, med drugim tudi o lipi. Takrat, ko bo zacvetela lipa pred votlino kralja Matjaža, se bo ta prebudil in spet bo prišla pravica na svet.
Posebej zanimiva je bila pripoved o njenem očetu Andreju Zlobcu (1899−1981), Matjaževem Dreju iz Ponikev na Krasu, ki se je po prvi svetovni vojni priključil Maistrovim borcem v boju za severno mejo. »Bil je kurir generala Maistra in udeleženec slovite nočne akcije, v kateri je Maribor postal slovenski.«
Na slovenskem knjižnem sejmu so lansko leto podelili nagrado za Knjigo leta 2023, ki jo je prejela zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva ter avtorica Dušica Kunaver. Knjiga Sto slovenskih ljudskih prinaša slovenske ljudske pripovedke, pravljice in basni ter ilustracije 25 slovenskih ilustratorjev, med njimi tudi Marjana Mančka.
Za zaključek večera so prisotni na pobudo Dušice Kunaver zapeli dve ljudski pesmi: Dekle je po vodo šlo ter Kje so tiste stezice.
Na prireditvi so sodelovali učenci Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica.
Marija Hribar
