Posts in category: Novice

 

KNJIGE JE POŽIRALO OKROG 80 BRALK IN BRALCEV

Enota cerkniške knjižnice na Rakeku je bila konec novembra, v tednu splošnih knjižnic, povabljena k sodelovanju v zanimivem projektu »Knjiga gre na vlak«, ki ga organizirajo Slovenske železnice. K sodelovanju so povabili knjižnice iz cele Slovenije, ki delujejo v krajih ob železniških progah.

Cilj projekta, ki se bo iztekel 23. marca 2024 ob Svetovnem dnevu knjige, je popestritev potovanj z vlaki in promocija branja med potniki. Tako se police vlakov spreminjajo v neke vrste »knjigobežnice« s ponudbo različnih knjig. Potniki si knjige lahko brezplačno izposodijo za čas vožnje ali jih vzamejo domov. Lahko jih pustijo tudi na naslednjem vlaku ali jih zamenjajo z drugo.

S sodelavkama Dominiko Vovk Godeša in Vesno Telič Kovač smo naredile izbor ohranjenih, zanimivih knjig iz knjižničnih darov, jih opremile s pozdravom iz Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica ter dostavile v pisarno potniškega prometa na glavno železniško postajo v Ljubljani. Če ste eden izmed tistih, ki na vlaku raje kot v telefon pokukate v knjigo, ste jih gotovo že opazili.

Nevena Savić

Marjan Olenik je marsikateremu obiskovalcu knjižnice na Rakeku znano ime, saj je dolgoletni član domačega kulturnega društva. V zadnjih letih je v naši knjižnici predstavljal svoja likovna dela in pripravil nekaj potopisnih predavanj.

Marjan, za prijatelje Gurka, živi aktivno življenje med domovanji na Krasu in v Istri ter se preizkuša v številnih dejavnostih. Je alpinist, planinski vodnik, alpinistični inštruktor, popotnik, turistični vodnik, čebelar, jamar, jadralni padalec, slikar, fotograf in še bi lahko naštevali.

Osvojil je številne, tako domače kot tudi evropske in svetovne vrhove. Je prejemnik številnih priznanj in nagrad, med drugimi tudi najvišjega priznanja Planinske zveze Slovenije za leto 2020.

Njegova predavanja so posebno doživetje, zanimiva za širši krog ljudi, ne le alpiniste. S številnimi fotografijami, prepletenimi z glasbo in pripovedjo, nam predstavi obiskano deželo kot celoto in ne le kot lokacijo odprave. Tudi zato so predavanja vedno aktualna. Rad naveže stike z domačini, ki večinoma živijo zelo skromno. Tu se pokaže tudi njegova človekoljubna plat, saj s svojim delovanjem kot prostovoljec zbira sredstva in podpira mnoge šole ter skupnosti obiskanih dežel.

Njegovi potopisi so nam doslej predstavili Nepal, manjše dežele pod Himalajo, Etiopijo, Peru, Mjanmar, in nazadnje, 11. decembra tudi Tadžikistan.

 

Nevena Savić

V starotrški knjižnici so se »na pragu zime« poklonili častitljivemu jubileju duhovnika in pesnika Leopolda Turšiča ter se spomnili pesnice in pisateljice Aleksandre Turšič. Leopold Turšič se je rodil pred 140 leti v Ložu, Aleksandra Turšič pa bi 14. oktobra praznovala 83. rojstni dan, a nas je letos žal zapustila. Dogodek je potekal v sodelovanju z Javnim zavodom Snežnik.

V literarno druženje so jih s pesmijo Večernica pospremile pevke, ki delujejo v okrilju Društva upokojencev Loška dolina. Knjižničarka Anđelka Pogorilić je v uvodnem delu  spregovorila o pomenu Leopolda Turšiča v literarni zgodovini. Čeprav je bil med prvo svetovno vojno eden najbolj branih piscev, je kasneje ostal spregledan. Borut Kraševec je podrobneje orisal njegovo življenje, medtem ko je Jakob Levec interpretiral njegove pesmi iz zbirke, ki je pesnik žal ni dočakal, saj je preminil pred njeno izdajo.

Knjižničarka je nato nanizala nekaj zanimivosti o povezavi med duhovnikom Leopoldom Turšičem in Aleksandro Turšič, ki je pred četrt stoletja odkrila skoraj pozabljenega pesnika. Poudarila je izvirnost zamisli pesnice, ki je s pesmimi iz Leopoldove zbirke »Tiho veselje« počastila spomin na sorodnika. Izbrala je pesmi iz njegove pesniške zbirke, ki je izšla leta 1927, tako da so v prvem delu drobne knjižice Tiho veselje izšle ponatisnjene pesmi Leopolda Turšiča, v drugem pa se je predstavila sama. Martina Kočevar in Jakob Levec sta nato zbrane predramila z interpretacijo njunih pesmi iz zbirke Tiho veselje. Sledila je Sonja Lipovac z branjem pesmi, v kateri se Aleksandra Turšič sprašuje o svojem domu, ter odlomkom iz avtobiografske črtice Mater je zatajevala.

Navzoči so se nato pridružili razpravi, kjer so delili zgodbe, anekdote in skupne trenutke, ki so jih preživeli z Aleksandro Turšič, saj je mnogim predstavljala navdih. Spomine na pesnico so ubesedile Milena Ožbolt, Ana Jozelj in vnukinja Zlatka Turšič. Preostanek večera je bil posvečen poeziji. Martina Kočevar in Bernarda Knavs sta interpretirali pesmi iz prve Aleksandrine pesniške zbirke – Res-je ter pesmi Maričke Žnidaršič, Romana Nared pesmi Benjamina Žnidaršiča, sledile pa so interpretacije avtorskih pesmi. Avtorsko poezijo so brali: Edvard Šega, France Anzeljc, Slavica Brus, Miha Razdrih, Bernarda Kandare, Milena Kraševec in Tone Šepec.

Zaključni del večera je obarvalo zborovsko petje dveh ljudskih pesmi – Kje so tiste stezice? in Roža na vrtu.

Besedilo. Anđelka Pogorilić

Fotografije: Mario Žnidaršič

Delavnica izdelovanja in predstavitev ljudskih glasbil, planirana za 14. december 2023, je zaradi bolezni prestavljena na 2024.

Hvala za razumevanje,

KJUC in soorganizator JSKD OI Cerknica

 

Lepo število obiskovalcev Večera s krajani, ki se je v sodelovanju z DU Rakek že enaindvajsetič odvilo v rakovški knjižnici, je 7. novembra prisluhnilo Zvonetu Debevcu in Maji Polak. V pogovoru, ki ga je moderiral Franc Perko, sta predstavila Toneta Debevca, slovenskega gospodarstvenika in partizana, rojenega leta 1923 v Ivanjem selu.

Bil je sin Antona Debevca in Tončke (roj. Matičič). Njegova sestra Nada Polak je bila znana rakovška učiteljica. V zakonu z Božo (roj. Oblak) je dobil sina Zvoneta. Le leto po končani trgovski akademiji je postal eden izmed fantov, ki so leta 1942 ustanovili Rakovško četo. Zaradi delovanja med NOB je bil nosilec partizanske spomenice 1941. Zaradi kritičnih ocen Dachauskih procesov je bil obsojen na trinajstletno zaporno kazen in po dveh letih tudi izpuščen, pozneje tudi pomiloščen.

Leta 1962, po nekajletnem delu v zunanji trgovini, je prevzel 37-letno vodenje Industrije usnja Vrhnika. Tovarna se je modernizirala, povečala in postala ena izmed vodilnih usnjarn na svetu, ki je zaposlovala več kot 3.000 zaposlenih. Podjetje je veliko sredstev namenjalo sponzorstvom, štipendiranju in številnim projektom lokalne skupnosti.

Za svoje delo in udejstvovanja na različnih področjih je prejel številna priznanja, med njimi tudi nagrado Gospodarske zbornice Slovenije. Poslovil se je leta 2002.

Navzoči smo bili veseli tudi udeležbe Zvonetove družine in predstavnika Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika, ki je Zvoneta in Majo povabil, naj spomine na očeta in strica podelita tudi z Vrhničani.

Nevena Savić

Zgodbe iz preteklosti, obujanje mladostniških spominov in pričevanja o minulih časih. Tako se je 23. novembra odvijal že dvaindvajseti večer s krajani v knjižnici na Rakeku.

Gospa Helena Lovrenčak – Gabrenjeva Lenka je na povabilo Društva upokojencev Rakek predstavila svoje prednike, rodbino Gabrenja, ki jo domačini povezujemo predvsem z veliko stavbo, ki stoji na trgu ob železniški postaji, dolgoletni gostilni Lovec. Če bi zidovi lahko govorili, bi izvedeli še marsikaj, saj je v stavbi kar 94 let delovala gostinska dejavnost. Prva Gabrenjeva gostilna je bila na Gasilski ulici, v hiši, ki jo poznamo kot nekdanjo glasbeno šolo. S trga se je v gostilno vstopalo čez znameniti mostiček, ki so ga žal odstranili pred dobrim desetletjem. V pritličju je stanovala družina. Znano je, da je bil Rakek na prelomu 18. in v 19. stoletju pomembno prometno in trgovsko središče Notranjske, ki ga je zaznamovala železnica. Helenin stari oče Matija st. in stric Matija ml. sta veliko Gabrenjevo hišo gradila kar sedem let, do leta 1929. Poleg bivalnih prostorov in gostinske dejavnosti je čez leta nudila prostor tudi poštnemu uradu, špediterskemu podjetju in krajevni skupnosti.

Njen oče Alojz je zgradil svojo vilo prav tako na Gasilski ulici, ob hiši z mostom. Ukvarjal se je z lesno trgovino, skladišče je imel v zgornjem delu Rakeka, ob starem vodnem zbiralniku. Bil je eden izmed štirih Gabrenjevih sinov, imel je še štiri sestre. Velika družina je doživela marsikaj, o tem pričajo tudi številni dokumenti in predmeti, ki jih hrani Helena. Lahko smo si ogledali nekaj predmetov (klobuk z nojevim peresom in senčnik njene tete Terezije, železničarsko uniformo strica Franca, porcelan, rodovnik itd.) ter poslušali posnetek prve lajne na Rakeku, ki so jo imeli v gostilni.

Nekaj zapisov Helene Lovrenčak lahko preberete tudi na spletnem portalu Stareslike, na predstavitvi v knjižnici sta sodelovala tudi Leon Drame in Franc Perko.

 

Nevena Savić

Popotnika Anamarija Truden in Žiga Rojs sta 10. novembra 2023 v Enoti Ivana Čampa Nova vas pripravila potopisno predavanje s popotovanja po Norveški. Zbranim sta pobliže predstavila državo, ki v splošnem prepričanju velja za nekoliko neobljudeno in odmaknjeno, čeprav za Slovence izjemno priljubljeno destinacijo, predvsem zaradi neokrnjene narave. Obiskovalce sta popeljala od prestolnice do Lofotskega otočja, kjer se še najbolj občutno zazna podeželski utrip norveškega severa. Popotnika sta podrobno opisala pot, prehranjevanje, kampe in izpostavila zanimivosti, kot je recimo ta, da kolesa izposojajo »na zaupanje« oziroma tako, da jih ljudje sami vzamejo in vrnejo. Kot posebnost sta izpostavila tudi to, da je divje kampiranje dovoljeno tako na Norveškem kot v ostalih skandinavskih državah. Nadaljevala sta s predstavitvijo različnih aktivnosti, ki jih ponuja narava. S pomočjo drona sta ustvarila slikovite posnetke, tako da so lahko tudi obiskovalci z njima doživeto potovali ter spoznavali značilnosti fjordov, ribiških vasic z rdečimi lesenimi hiškami, polnočno sonce in naravne lepote. Njune slike prikazujejo prav vse plati te edinstvene dežele, ki združuje naravo, ljudi in tradicijo. Vsi, ki so zamudili predavanje, lahko preberejo zapise na njunem blogu www.fromatozphotography.com.

Besedilo: Anđelka Pogorilić   
Fotografije: Ausma Cirulniece

Koliko letnic smo že pisali! Zdaj še ena, in to do kdaj?
Sončno jutro, planine zjutraj lepe.
V Primorju jasno z razgledom v daljavo …

Jože Udovič v dnevniških zapisih Zapisi v tišino na začetku leta 1978.

Srečno 2024 vam želimo vsi zaposleni v knjižnici

ZBIRNIK DEC 2023

Slava Dragolič, po rodu Cerkničanka, je več kot pet desetletji preživela na Ravnah na Koroškem, kasneje v Postojni, sedaj pa že nekaj let domuje v bližnjem Centru starejših, je pri enaindevetdesetih letih v samozaložbi izdala novo knjigo. Zgodbo o človeški ribici, ki ji jo je pred dvajsetimi leti pripovedovala gospa Ivanka Logar iz Postojne, je naslovila Slepa ribica, knjižico je z risbami opremil avtoričin mlajši brat, slikar Janez Dragolič. Dragoličevo, ki jo je na predstavitvi knjige skozi pogovor vodila avtorica zapisa, je že od nekdaj zanimalo raziskovanje zgodovine. Legende, mite, pravljice, zgodbe je iskala med ljudmi, jih priredila in zapisala. Izhajale so v samostojnih knjigah, zbornikih literarnih društev, revijah in časopisih, nemalokrat je bila za svoje pisanje nagrajena na državnih in lokalnih natečajih. Koroški, ki je tako kot Notranjska, prepredena z legendami in pravljičnostjo, in seveda z mitičnima gorama kot sta Peca in Uršlja gora, se je poklonila v zbirki Kralji in kraljice, Notranjski s Slepo ribico. Njena prva samostojna knjiga Punčka s kanglo iz leta 1991 je tako kot ostala njena dela namenjena predvsem osnovnošolskim bralcem.

Kot dolgoletna prostovoljka v različnih humanitarnih društvih, med drugim je delovala na Društvu tvoj telefon, v Dnevnem centru Šent in šivala punčke iz cunj za Unicef, je decembra 2016 prejela Plaketo Državnega sveta ob mednarodnem dnevu prostovoljcev.

Na prireditvi v cerkniški knjižnici so sodelovali tudi mladi glasbeniki iz domače glasbene šole. Duet violončelov, Ana Mele in Tadej Mihelčič z mentorico Tadejo Žele, ter kitarist Maks Marinšek z mentorjem Boštjanom Šmalcem.

Tekst Vesna Telič Kovač

Foto Marija Hribar